Home » Articles posted by Viktor Vidovič (Page 3)

Author Archives: Viktor Vidovič

ASTRONOMIJA

ASTRONOMSKO OPAZOVANJE

 

(dan bo izbran glede na vreme)

Panorama Ptuj (na vrhu)

Informacije: kristina.pajek@guest.arnes.si

*z udeležbo na opazovanju pridobite 2 uri za OIV

 

Termini fizikalnega krožka

SKUPINA I (MEHANIKA) je vsak torek ob 7.10 v učilnici 7

SKUPINA II (TOPLOTA,  ELEKTRIKA ) je vsako drugo sredo ob 7.1o, zaćnemo januarja 2024.   

SKUPINA III (vsa poglavja), po dogovoru

Krožek poteka v učilnici 2.

Informacije na :

viktor.vidovic@guest.arnes.si

 

Tekmovalni dosežki

Tekmovanja iz fizike

Dijaki naše gimnazije se udeležujejo državnih tekmovanj že od leta 1990. Začetni uspehi nadarjenih in tekmovanj željnih posameznikov so navdihnili tudi ostale dijake, tako da smo se tekmovanj iz fizike udeleževali z zmeraj večjim številom tekmovalcev. DMFA je dovolil na posamezno srednjo šolo 5 najboljših tekmovalcev na šolskih tekmovanjih. Po letu 1996 so se začela organizirati še regijska tekmovanja. Naša gimnazija je bila organizatorica kar dveh regijskih tekmovanj. V naši tekmovalni regiji so zastopane srednje šole od Maribora do Murske Sobote. Dijaki na regijskih tekmovanjih lahko dosežejo bronasto Stefanova priznanje, najboljših 19 pa se uvrsti na državno tekmovanje, kjer se lahko dosežejo srebrna in zlata Stefanova priznanja. Na državnih tekmovanjih dobi zlato priznanje prvih pet do šest najboljših tekmovalcev, trije pa so tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. V spodnjem seznamu so naši najboljši tekmovalci. V seznamu nižje pa tekmovalci, ki so dosegli srebrna in bronasta priznanja.

Nagrajeni in pohvaljeni dijaki na državnih tekmovanjih

Janko Kolar, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1992

Vladimir Đurica, 1. nagrada za raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Janko Kolar, 1. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Robert Pleh, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Primož Kušar, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike in uvrstitev na fizikalno olimpiado v Pekingu 1994

Igor Klep, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Primož Šparl, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Davorin Lešnik, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1997

Stanislav Pišek, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1998

Damir Najvirt, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1999

Aleš Zorec, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2000

Marko Toplak, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2001

Klemen Lilija, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2007

Jernej Vajda, 1. mesto na državnem tekmovanju iz fizike 2011

Srebrna in bronasta Stefanova priznanja

Ob imenu in priimku tekmovalca je zapisana letnica udeležbe na državnem tekmovanju.

Srebrna

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009)

Bronasta

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008 ), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009), Denis Mlinarič (2008), Gregor Bedrač (2008), Tadej Emeršič (2008)

Fizikalni tabori

Naravoslovni tabor “Seča 2004”

Aktivnosti na pripravah za splošno maturo

Biologi, kemiki in fiziki na Gimnaziji Ptuj, smo se na željo dijakov dogovorili za naravoslovni tabor na Primorskem. Sestavili smo skupino dijakov in dijakinj 3. letnika izbirne skupine biologije in kemije ter dijakov 4. letnika izbirne skupine fizika na maturi.

Ob 7.00 uri smo krenili z vlakom s Ptuja proti Primorski. Po štirih urah smo prispeli v Koper, od koder smo nadaljevali pot z avtobusi proti Seči v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Burja. Dom Burja, kjer smo uživali od ponedeljka do petka, se razprostira na gričevnatem polotoku nad marino v Luciji tja do solin pri Sečovljah. Že prvi dan smo se povzpeli na vrh polotoka, kjer smo si ogledali park Forma viva s številnimi kiparskimi deli v kamnu.

seca2

Slika 1. Dom v Seči

Uživali smo med bujnim mediteranskim rastjem, kjer ciprese in bori dajejo senco, kjer dišita rožmarin in sivka, kjer se slišijo škržati. Doživeli in spoznali smo številne posebnosti, ki jih ponuja slovensko primorje. Biologi in kemiki so raziskovali rob morja, v globini do višine kolen, koliko življenja je v pasu bibavice, ki je nekaj časa nad vodo in potem spet pod njo. Dom Burja ima tudi laboratorij za nekatere temeljne biološke in kemijske analize. Ogledali smo si morsko življenje v piranskem akvariju, kjer je največja zbirka značilne favne Severnega Jadrana. S kanuji smo se popeljali po plovnih kanalih, kjer so stoletja odvažali sol. Zgodovinar pokrajinskega muzeja nam je opisal življenje in delo solinarjev.

Predstavil nam je pomen nihanja plime in oseke, vremenske razmere in temu ustrezno uravnavanje dotoka vode v solinske bazene, ki so jo pretakali po kanalih iz polja v polje in v poletni pripeki želi sol v kristalizacijskih bazenih.

Učitelji doma Burja, so nas povabili na sprehod po piranskih ulicah, mimo znamenitih hiš, cerkva in trgov, kjer so še v preteklem tisočletju hodili pomorski trgovci in ribiči. Podrobnosti iz slovenske pomorske preteklosti in načina življenja smo si lahko skupaj ogledali in jih spoznali s pomočjo arheološke, ribiške in pomorske zbirke, ki jih hrani Pomorski muzej.

Medtem ko so se kemiki in biologi ukvarjali z raziskavanjem, smo se fiziki posvetili ponavljanju fizikalnih vsebin za maturo 2004.

seca40

Slika 2. Fotografiranje dijakov, učiteljev in osebja doma

Udeležili smo se le splošnega programa, ki ga ponuja dom Burja. Za ponavljanje smo izbrali poglavje mehanike, tako da se nanjo ne bi bilo več potrebno pripravljati. Najprej smo ponovili osnovne fizikalne zakonitosti, potem pa smo reševali fizikalne probleme, ki so že bili v preteklih maturah. Ponovili smo celotno kinematiko, I., II. in III. Newtonov zakon, navor, tekočine, prosti pad, navpični met navzgor in navzdol, gibalno količino, mehansko delo, energije … Dijaki si želijo taborov, saj marsikaj doživijo prvič, naučijo se mimogrede, še pomembnejše je druženje, medsebojna pomoč … Nekaj utrinkov dogajanja na taboru si lahko ogledate na fotografijah, ki so jih ustvarili dijaki.

Regijsko tekmovanje iz fizike 2013

V petek, 22.3.2013, smo se udeležili  regijskega tekmovanja iz fizike na 1.Gimnaziji Maribor. Tekmovalo je okrog 150 tekmovalcev iz celotne regije med Mariborom in Lendavo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je naši regiji prisodilo le 20 udeležencev na državnem tekmovanju. To pomeni, da se uvrstijo le najboljši dijaki.   Tekmovali smo v I., II in III. skupini.  V skupina I (mehanika) so tekmovali dijaki Jan Gašparič, Miha Damiš, Alen Plajnšek, Blaž Hazemali, Mark Drevenšek, Mitja Kostanjevec , Jan Jelen,Luka Medic, Miha Zupanič, Martin Žgeč, Metod Majcen in  Nejc Kupčič. V skupini II  (Toplota in elektrika) so tekmovali Vid Erčevič, Danijel Kosi, Jernej Leskovar,  Tomaž Ličina, Jakob Murko,  Jelko Plošinjak, Tomaž Rakuš, Aljaž Vaupotič, Matej Žula in v skupini III (vsa poglavja fizike) so tekmovali Marko Dajnko, Samo Metličar, Žan Toplak in Jan Zmazek.  Naloge so bile letos izjemno težke, zato je bilo bolj malo prejemnikov bronastih Stefanovih priznanj.  Prejeli so jih Jernej Leskovar, Vid Erčevič in Jakob Murko.

Dijaka Jernej Leskovar in Jakob Murko sta dosegla dovolj točk, da sta se uvrstila na državno tekmovanje. Vidu Erčeviču je žal zmanjkala 1 točka.

 Dijake smo spremljali profesorji  Jasmina Jančič, Janez Bezjak, Stanislav Šenveter in Viktor Vidovič.

Čestitam!

Viktor Vidovič

 

 

Ekskurzija na Fakulteto za naravoslovje in matematiko

 POROČILO O DEJAVNOSTI

(Rok za oddajo je en teden po dogodku oz. izvedeni dejavnosti.)

 

DEJAVNOST Naravoslovne delavnice
KRAJ FNM, Maribor
OBDOBJE/TERMIN 31. 1. 2013
VODJA DEJAVNOSTI Jasmina Jančič
SPREMLJEVALCI Darja Habjanič, Ervin Sedlašek, Jasmina Jančič
VKLJUČENI DIJAKI(število/imenski seznam) prijavljeni dijaki
PRILOGE FOTOGRAFIJE Prilepite kot ločen dokument JPG, ne vstavljajte v Wordov dokument!

 

 

 

OPIS DEJAVNOSTI  

Fakuleteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru vsako leto pripravi dneve odprtih vrat, na katerih se predstavi dijakom in učencem. Dijaki so vablejni, da se udeležijo različnih delavnic. Na delavnicah spoznavajo zanimivosti in novosti s področja fizike, kemije in biologije. Skupaj z mentorji delavnic so dijaki opazovali, merili, preizkušali, izdelovali različne modele, te preizkušali in izpopolnjevali.

Na delavnici o obnovljivih virih energije so dijaki izdelali modele elis vetrne elektrarne in merili, katera bi se najbolje obnesla pri pretvaranju energije vetra v električno energijo. Druga skupina je preizkušala različne kreme za sončenje: kako uspešno ščitijo pred ultravijoličnimi žarki. Naučili so se, da so kreme z različnimi faktroji zaščite enako učinkovite, faktor zaščite pove, koliko časa krema uspešno ščiti prev UV žarki. Dijaki so raziskovali količino mikrovalov v našem okolju. Z mikrovalovi se prenašajo informacije med mobilnimi telefoni in brezžični internet. Čeprav so mikrovalovi za človeka v dovolj majhni količini neškodljivi, se lahko vrednost tega sevanja ob prejemanju klica na mobilni telefon ali blizu enote brezžičnega interneta nevarno poveča.

Posebej zanimiva je bila delavnica, na kateri so se dijaki spoznali z virtualnimi očali in ogromnimi možnostmi uporabe le teh. Neverjetno je, kako dosegljivi so nam izdelki, ki so bili še nedavno samo stvar znanstvene fantasike.

To je samo nekaj utrinkov z naravoslovnih delavnic. Dijaki so se vrnili sveže navdušeni nad raziskovanjem. Že zdaj smo sklenili, da gremo naslednje leto spet. Pridruži se nam.

Jasmina Jančič

Ekskurzija v Vitanje

 POROČILO O DEJAVNOSTI

(Rok za oddajo je en teden po dogodku oz. izvedeni dejavnosti.)

 

DEJAVNOST Obisk KSEVT
KRAJ KSEVT, VItanje
OBDOBJE/TERMIN 24. 1. 2013
VODJA DEJAVNOSTI Jasmina Jančič
SPREMLJEVALCI Janja Terbuc, Stanislav Šenveter, Jasmina Jančič
VKLJUČENI DIJAKI(število/imenski seznam) dijaki izbirne astronomije, 3. letnik
PRILOGE  

 

OPIS DEJAVNOSTI  

Dijaki obeh skupin izbirne astronomije so si ogledali razstavo posvečeno življenju in delu Hermana Potočnika Noordunga, ki je na ogled v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju. Razstava je nastanjena v novi in zanimivi zgradbi, ki predstavlja Potočnikovo kolo. Potočnik si je kolo zamislil za življenje v vesolju in bi omogočalo tako pridobivanje energije kot umetno gravitacijo. Na razstavi je na ogled originalni Sputnik in astronavtske obleke. Oboje vredno ogleda.

Poleg razstave, so djaki sodelovalni na delavnicah, na katerih so raziskovali zgodovino in namen Sputnika, Voyagerja, GPS satelite, nov evropski sistem Galileo in s pomočjo GPS iskali skriti zaklad. Zvedeli smo, da je tudi na Ptuju skritih polno zakladov , zato bomo iskanje nadaljevali doma

Jasmina Jančič

Državno tekmovanje iz astronomije 2013

Dijaki Gimnazije Ptuj so tudi letos sodelovali na tekmovanju v znanju astronomije. Trije dijaki, Jernej Leskovar, Luka medic in Miha Zupanič so se udeležili tudi državnega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 12. 1. 2013, na Gimnaziji Murska Sobota.  Vseh tekmovalcev je bilo 63.  Vsi trije dijaki Gimnazije Ptuj so se odlično odrezali in so prejeli Srebrno Dominkovo priznanje.

Jasmina Jančič

Ekskurzija v Cern, 2012

Skoraj tridnevno potovanje v Švico se je začelo z ob polnočnim vstajanjem in vožnjo po turobni, megleni Sloveniji. Glasen avtobus je potihnil komaj, ko smo se z jutrom srečali z zelenimi ravninami in daljnim gorovjem Italije. Na tej poti, z nekaj kratkimi postanki v umazanih, italijanskih mestih, smo prečkali tudi znamenito dolino Aoste, katere strma pobočja so na gosto posejana z terasnimi vinogradi in propadlimi dvorci srednjeveških plemičev, danes večinoma spremenjenih v muzeje.

Švica 2012 057
Slika 1. Ogled Ženeve

Opoldne smo se peljali skozi predor pod največjo evropsko goro, Mont Blancom. Tik za tem smo se znašli v hriboviti francoski pokrajini, konec katere pa nas je nestrpno čakala švicarska Ženeva. V njej je potekala večina naših raziskovanj. Ta so vodila po urejenih, strogo oblikovanih mestnih ulicah in skozi prestižne trgovine, od urarn do
supermarketov z vrtoglavimi cenami še tako preprostih izdelkov.

Celotno mesto je ovito okrog izjemno čistih voda ženevskega jezera, s katerega srede je brizgal velikanski curek vode, ki je tistim s slabšo orientacijo služil kot nekakšen kompas. Po daljšem sprehodu po čudovitem mestu in nekaj napetih dogodivšcinah smo se spet znašli na avtobusu, ki nas je odpeljal v staromodno urejen hotel, sicer spet čez
francosko mejo. Tam smo preživeli dobro postreženo noč, zjutraj pa se že ob devetih lotili preučevanja CERNa, v bistvu glavnega cilja našega potovanja. Tam smo si ogledali več razstav in poslušali kopico predavanj, ki so na nesrečo nekaterih profesorjev potekala v angleščini. Prva so potekala v recepcijski stavbi, kjer nam je irski študent razložil splošno delovanje inštituta. Potem smo se preselili v njihovo delavnico, kjer smo si lahko v živo ogledali naprave, ki sestavljajo hadronski pospeševalnik in so tam čakale na popravilo.
Nazadnje smo si ogledali še kontrolno sobo, kjer nadzirajo trke. Vsekakor smo izvedeli veliko o nedoumljivih mehanizmih našega vesolja.

Popoldne smo se poslovili od naših francosko-nemško-retoromanskih prijateljev in se vrnili na pot domov. Po kratkem fotografiranju pod Mont Blancom in postanku v nekem bučnem italijanskem postajališču, smo ob šestih prispeli pred gimnazijo in si tam izrekli bridko slovo.

Na potovanju so nas spremljali vodnica : Karmen Zebec in  profesorji Stanislav Šenveter, Lovro Beranič,  Mojca Čeh in Viktor Vidovič.

 

Švica 2012 108
Slika 2. Udeleženci ekskurzije

Pripravil Primož Vidovič, 3.e

Državno tekmovanje iz fizike, Velenje 2012

Švica 2012 003 - Kopija
Slika1. Vid Erčevič in Jernej Vajda

Dne 12.4.2012 smo tekmovali na državnem tekmovanju iz fizike na Gimnaziji Velenje. Bili smo uspešni saj sta naša dijaka Vid Erčevič in Jernej Vajda  osvojila srebrna Stefanova priznanja. Jerneju Vajdi ni dosti manjkalo do pohvale. Zmagovalci so vsi, ki se preko zahtevnih regijskih tekmovanj sploh uspejo uvrstiti na državno tekmovanje. Pričakovali smo sicer več od Jerneja Vajde, saj je v letu 2011 dosegel prvo mesto. Žal mu je tokrat zagodla bolezen in morda premalo sreče.

Čestitam!

Viktor Vidovič

Regijsko tekmovanje iz fizika, 2012

Dne  23.3.2012,  smo se udeležili Regijskega tekmovanja iz fizike na II. Gimnaziji Maribor.Dijaki so tekmovali v tekmovalnih skupinah I, II in III. Dijake sta spremljala profesorja,  J. Jančič in V.Vidovič .

Udeleženci fizikalnega tekmovanja :

 

Skupina I
Skupina II Skupina III
Mark Drevenšek Blaž Bigec Živa Habjanič
Vid Erčevič Marko Dajnko Uroš Hekić
Danijel Kosi Alen Erjavec Primož Jevšovar
Nejc Kupčič Staša Florjančič Klemen Lovenjak
Jernej Leskovar Samo Metličar Jernej Vajda
Tomaž Ličina Žan Toplak Aleš Strelec
Luka Medic Tomas Vigali Marko Veselič
Mitja Čuš Nace Zavrtanik
Jakob Murko Jan Zmazek
Jernej Orovič
Aljaž Skaza
Matej Stojnšek
Miha Zupanič
Matej Žula

Rezultati :

 

Skupina I

Vid Erčevič, bronasto priznanje, uvrstitev na državno tekmovanje ( dosegel je vse točke )

Jakob Murko,  bronasto priznanje

Jernej Leskovar, bronasto priznanje

Tomaž Ličina, bronasto priznanje

Matej Žula,  bronasto priznanje

Daniel Kosi, bronasto priznanje

 

Skupina II

Jan Zmazek,  bronasto priznanje

 

Skupina III

Jernej Vajda, bronasto priznanje, uvrstitev na državno tekmovanje.

 

Čestitam !!!

Viktor Vidovič.

 

Državno tekmovanje iz fizike 2011

 

Jernej Vajda – prvo mesto na državnem tekmovanju iz fizike

jernej_VDijak 3.e, Jernej Vajda, je dosegel 1.mesto na državnem tekmovanju iz fizike, ki smo

ga gostili v soboto, 9.4.2011, na naši gimnaziji. Za doseženo uvrstitev je prejel zlato

priznanje in drugo nagrado društva matematikov, fizikov in astronomov.

Čestitamo!

Aktiv fizikov.

 

Državno tekmovanje iz fizike 2011

Gimnazija Ptuj

Danes dopoldne, 9.4.2011, je Gimnazija Ptuj gostila državno tekmovanje srednjih šol v fiziki. Tokratnega, že 50. državnega tekmovanja v fiziki za srednje šole, se je udeležilo skupno 127 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je dr. Bojan Goli, vodja tekmovanja pa mag. Ciril Dominko. Ostali člani so študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad.

Dijaki so tekmovali v treh skupinah. V I. skupini so reševali naloge iz mehanike, v II. iz elektrike in toplote ter v III. skupini iz vseh področij fizike.

Državna tekmovalna komisija je med 12.30 in 17.00 uro ocenila naloge tekmovalcev in rezultate vnesla na server DMFA, tako da si lahko dijaki svoje neuradne tekmovalne dosežke ogledajo preko spletnega portala DMFA. Dokončni rezultati bodo vidni v sredo ali v četrtek po obdelavi vseh pritožb tekmovalcev.

 

 

PROGRAM DRŽAVNEGA TEKMOVANJA IZ FIZIKE

SOBOTA, 9. 4. 2011

 

900 prihod udeležencev, malica

 

930 – otvoritev tekmovanja:

  • Nastop pevskega zbora Gimnazije Ptuj.
  • Pozdravni nagovor ravnateljice Melani Centrih.
  • Nagovor ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
  • Nagovor predsednika državne tekmovalne komisije dr. Bojana Gollija.

950 – razporejanje tekmovalcev po učilnicah

1000– začetek reševanja nalog

1015 – program za mentorje:

1230 – konec reševanja nalog, odhod tekmovalcev na kosilo

1330 – zaključek tekmovanja

Uvodna prireditev



Utrinki s tekmovanja

 

 

Regijsko tekmovanje iz fizike – 2011

 

Danes smo se 25.3.2011, ob 14.00 smo se udeležili Regijskega tekmovanja iz fizike na Srednji dvojezični šoli Lendava. Dijaki so tekmovali v tekmovalnih skupinah I, II in III. Dijake sta spremljala profesor V.Vidovič in profesor G. Bezjak.

DSCN2831 

Udeleženci fizikalnega tekmovanja :

Skupina I  : Barbara Lovrenčič, Blaž Slodnjak, Jernej Vajda, Nace Zavrtanik, Jan Zmazek, Žan Toplak

Skupina II : Uroš Hekič, Primož Holc, Jure Horvat, Monja Krajnc, Anja Petek, Matej Rebek, Urška Stopinšek,

Andrač Šilak, Nataša Vek, Matic Zorko

Skupina III : Kevi Hojnik, Jure Jaušovec, Jakob-Gašper Lavrenčič, Julij Lozinšek, Jan Meznarič, Denis Mlinarič,

Jernej Murko, Jernej Petek, Marko Prcač, Gregor Tumpej, Darko Zakelšek

 

Rezultati :

 

Skupina I

Jernej Vajda,  I. mesto , bronasto priznanje, uvrstitev na državno tekmovanje

Jan Zmazek, bronasto priznanje

Žan Toplak,  bronsato priznanje

Nace Zavrtanik, bronasto priznanje

V tej skupini je bil minimum točk za državno tekmovanje 17 točk. Janu Zmazku sta  zmanjkale dve točki.

 

Skupina III

Denis Mlinarič, bronasto priznanje. žal mu je zmanjkala 1 točka do državnega tekmovanja.

Čestitam !!!

V. Vidovič

 

 

 

 

Aktiv fizike.

 

 

 

 

Vzorci nalog profesorja Viktorja Vidoviča

MERSKE ENOTE, NATANČNOST, NAPAKE

1.) Z merilnim trakom izmerimo šestkrat dolžino in širino šolske mize. Izmerki za širino so 590 mm, 601 mm, 600 mm, 604mm, 598 mm in 597 mm za dolžine pa 1910 mm, 1890 mm,1899 mm,1900 mm, 1901 mm in 1988 mm. Pravilno označi tabelo in merske podatke vnesi v tabelo. Kolikšna je natančnost izmerkov dolžine in širine ?
Kolikšna je povprečna širina mize?
Kolikšna je povprečna dolžina mize?
Kolikšna je absolutna napaka širine in dolžine?
Izračunaj relativno napako širine in dolžine!
Zapiši dolžino in širino skupaj z napako!

2.) Izrazi navedene vrednosti v osnovnih enotah (m,kg,s,A) in zapiši količino s potenco števila 10.
1250 pA=
0.012 cm3/min =
300 km =
200 T 45 kg=
15 ml =

3.) Poenostavi in izrazi z osnovnimi merskimi enotami!
(J m)²W (Ns) ( Nm³)J=

SILE IN NAVORI

1. Na 20 m visokem žerjavu je pritrjen 13 m dolg in 2000 N težak jekleni nosilec. Največja sila, ki je lahko v jekleni vrvi je 8000 N. Teža protiuteži na desni strani je 4000 N. Upoštevaj , da je nosilec popolnoma tog ( se ne upogiba). V izbrani razdalji od levega krajišča nosilca je obešeno breme teže N. Razdalje na sliki so a=8 m, b=2 m in c=3 m. Kot vrvi glede na jekleni nosilec je 60 stopinj..

zerjav

Slika 1. Skica žerjava

Nariši vse sile na jekleni nosilec.

apiši ravnovesno enačbo za x in y smer.

zberi na nosilcu poljubno os za ravnovesje navorov in zapiši enačbo ravnovesja navorov.

kateri razdalji od levega krajišča nosilca lahko žerjav nosi breme 3000 N, da se jeklena vrv ne pretrga?

akšen presek mora imeti jeklena vrv, če naj natezna napetost ne preseže 830 N/mm2, in visi breme na levem krajišču nosilca?

Kakšno težo naj ima protiutež , že želimo dvigovati breme 4000 N na levem krajišču nosilca?

Na prečni nosilec širine 80 cm zapade 20 cm snega. Kolikšna sila se pojavi v jekleni vrvi, če je breme v levem krajišču nosilca in je specifična teža snega 9000 N/m3?

Kolikšna je sila v osi v kateri je vpet jekleni nosilec žerjava na pokončni steber? Upoštevaj, da ima sila dve komponenti.

2. Na hrapavi ravnini s koeficientom trenja 0.34, se gibljeta telo1 (večje telo) s težo 500 N in telo 2 (manjše telo) s težo 200 N. Telesi vlečeš proti desni ( enakomerno gibanje).

kladi_1

Slika 2. Slika k nalogi 2

a) Nariši vse sile na prvo telo. Zapiši ravnovesni enačbi za sile!
b) Nariši vse sile na drugo telo . Zapiši ravnovesni enačbi za sile!
c) S kolikšno silo moraš vleči proti desni, da se telesi gibljeta enakomerno?
d) Kolikšna je sila v vrvici med telesoma?
e) Za koliko bi se lahko raztegnila vrv dolžine 2 m, če je Hookova konstanta 250 N/cm?
f) Določi relativni raztezek vrvice?
g) Kolikšen je tlak pod telesom 1, če je stična površina 1.5 m2?

Primer rešenega testa iz mehanike

3. Vlečnica enakomerno vleče 800 N težkega smučarja po klancu navzgor z naklonskim kotom 70 °. Nenadoma se ustavi in obstoji. Koeficient lepenja med smučmi in snegom je 0,3, smučki pa se dotikata snega na površini 0,40 m2. Obvezno nariši sliko.

a) Kolikšna je komponenta sile teže smučarja vzdolž klanca?
b) Kolikšna je komponenta sile teže smučarja v smeri pravokotno na klanec?
c) Izračunaj silo, ki zavira gibanje smuči!
d) Kolikšna je sila, ki deluje v vlečni vrvi?
e) Kolikšna je sila v vrvi, če piha po klancu navzdol veter in je sila upora smučarja 100 N?
f) Izračunaj tlak pod smučkama!

4. Traktorska prikolica (s kolesi vred) teže 13 kN je priključena na traktorsko vlečno kljuko nosilnosti 16 kN. Dolžina prikolice, merjeno od kljuke je 3.00 m. Kolo prikolice pa je na razdalji 2.00 m od kljuke. Upoštevaj , da je prikolica popolnoma homogena po celotni dolžini.

slika_prikolica

Slika 3. Skica traktorske prikolice ( k nalogi 4)

 

a) Nariši vse sile na prikolico!
b) Zapiši ravnovesne enačbe za sile v x in y smeri!
c) Zapiši enačbo za ravnovesje navorov ( na sliki označi ročice in osišče )!
d) Na katero mesto ( merjeno od vlečne kljuke traktorja -točka A) naj položimo 10 kN težko breme, da na vlečno kljuko ne pride prevelika sila?
e) Kolikšen skupni koeficient prožnosti morajo imeti jeklene vijačne vzmeti pod prikolice (nad kolesom) , če se lahko stisnejo največ za 10 cm?

5. Na 500 N težki prečki visi 300N težka krogla?. Podpora je na 1/3 dolžine prečke.

precka_krog

Slika 5. Skica problema prečke (k nalogi 5 )

a) Kolikšna sila mora uravnovesiti prečko na levi strani podpore?
b) Kolikšna je sila podpore na prečko?
b) Kolikšno ročico bi morala imeti sila na levi, če bi se teža uteži potrojila?

 

HIDROSTATIKA

1. V posodo (slika) nalijemo vodo s specifično težo 10000 N/m³ do višine h2=300 cm. V tanjši del posode prilijemo še olje specifične teže 8000 N/m³ do višine h1=100 cm. Ploščina dna večjega preseka je 15 cm². Upoštevaj, da je zračni tlak priblićno 1 bar. Zgoraj je posoda odprta.

posoda_2

Slika 6. Dve valjasti posodi s kapljevinama

a) Kolikšen je tlak meji kapljevin?
b) Kolikšna sila deluje na dno večjega preseka?
c) Kolikšna bi bila sila na dno posode, če bi bila v posodi samo voda (h1+h2)?

 

 

 

 

2. Jeklena podmornica, oblike krogle z težo 800 kN in prostornine 220 m³ je pripeta z verigo na dno jezera. Natančno polovica podmornice gleda iz vode. Specifična teža jekla je 78000 N/m³.

podmornica

Slika 7. Prerez valjaste podmornice pritrjena z jekleno vrvjo morsko na dno

a) S kolikšno silo je napeta veriga? ( Obvezne sile na sliki )

b) Podmornica načrpa ¼ notranje prostornine vode. Kolikšna je tedaj sila v verigi?

 

 

 

 

 

3. V štiri različne posode nalijemo živo srebro z specifično težo 136000 N/m³ (posoda A), vodo z 10000 N/m³ (posoda B), olje z 8000 N/m³ (v posodo C) in alkohol z 7000 N/m³ ( v posodo D) . Ploščina dna posameznih posod je 5 cm². Zračni tlak je 1.03 bara. Upoštevaj, da je 1 bar=101000 Pa .

posode_vezne

Slika 8. Posode različnih oblik napolnjene z živim srebrom

a) Kolikšni so tlaki na dnu posod (A,B,C,D), če tekočine nalijemo do višine 115 cm?
b) Kolikšna je sila na dno posod A,B,C in D?
c) Kolikšen je sila na dno posod A,B,C in D, če bi bile vse tri posode neprodušno zaprte z jeklenim pokrovim?

 

 

 

 

KINEMATIKA

1. Na spodnji sliki ki je podan graf hitrosti v odvisnosti od časa v(t). Prvo gibanje se dogaja na intervlu od 0 do 3 sekunde, drugo pa od 3 do 12 sekunde. Največja dosežena hitrost je 24 m/s..

graf_1

Slika 8. Graf hitrosti v odvisnosti od časa

a) Določi pospeške v 3 , 10 in 12 sekundi.
b) Izračunaj tudi poti na obeh intervalih. Nariši grafa s=s(t) in a=a(t).
c) Kolikšna je povprečna hitrost na celotni poti?

 

 

 

II. NEWTONOV ZAKON

1. Po hrapavi mizi s koeficientom trenja 0.2 vlečemo telo 1 mase 100 kg v vodoravni smeri proti levi. Telo 1 je povezano z vrvico preko majhnega škripca s telesom 2 mase 50 kg.

a) S kolikšno silo moramo vleči večje telo na ravni podlagi, da se obe telesi gibljeta s pospeškom 2 m/s2?
b) Kolikšna je sila v vrvici med telesoma?
c) Za koliko newtonov moramo povečati vlečno silo , če potrojimo maso obešenega telesa in mora ostati pospešek enak kot v primeru a ?
d) S kolikšnim pospeškom bi se gibalo telo z večjo maso pri enaki vlečni sili ( kot v primeru a), če bi se vrvica med obema telesoma pretrgala?
e) Kakšen pospešek pa dobi lažje telo, ki pada proti tlem?


GIBALNA KOLIČINA, ENERGIJA

1. Na lahko stisnjeno vzmet (zvezana z vrvico) koeficienta 800 N/m, primrznjen kos ledu mase 2 kg. Skrček vzmeti je 10 cm.
a) Kolikšna je prožnostna energija vzmeti?
b) Vrvica se pretrga, vzmet se sprosti. Kolikšna je kinetična energija kosa ledu, ko se odtrga od vzmeti?
c) Kolikšno hitrost pridobi kos ledu?
d) Kos ledu naj se s hitrostjo , ki jo izračunamo iz prejšnjega vprašanja zaleti v telo iz plastelina, ki tehta 5 kg . Kolikšna
je skupna hitrost plastelina in kosa ledu po neprožnem trku?
e) Kolikšna je skupna kinetična energija v tem primeru?
f) Na skupek deluje sila upora zraka Fu=50 N. Kakšno razdaljo doseže skupek ledu in plastelina in kolikšen je pojemek tega gibanja?

2. Prazen vagon z maso 10 ton se s hitrostjo 3 m/s zaleti v enak mirujoč vagon, ki je naložen s pšenico. Po trku se vagona sprimeta in se skupaj gibljeta s hitrostjo 0,6 m/s, v isti smeri kot prej gibajoč vagon,

a) Izračunaj maso pšenice na polnem vagonu!

 
vagona_1
Slika 9. Skica k nalogi 2

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slika 9, Vagona pred trkom

GRAVITACIJA

1. Kolikokrat je težni pospešek na Jupitru večji od težnega pospeška na Zemlji? Masa Jupitra je 318 krat večja od mase Zemlje, njegov premer pa je 11 krat večji kot premer Zemlje.

TOPLOTA

1. V jeklenki prostornine 10 dm3 imamo 2 kg butana ( C4H10 ) pri temperaturi 27 °C. Na jeklenko priključimo manjšo jeklenko rostornine 5 dm3 in odpremo ventil, ter počakamo, da se tlaka izravnata. Temperatura je med spremembo stalna.
a) Kolikšen je končni tlak v jeklenkah ?
b) Koliko butana je v priključeni jeklenki, ki je bila v začetku prazna?

2. V aluminijjasti posodi mase 0.5 kg je voda mase 3 kg s temperaturo 15 °C. Specifična toplota aluminija je 1000 J/kgK. Za segrevanje se potroši 80 % – ti del potrošene električne energije.
a) Za koliko časa moramo vključiti električni grelec moči 300 W, da se voda segreje na 55 °C?
b) Koliko toplote prevzame aluminijasta posoda in koliko voda ?

3.) Izstrelek se zaleti v pritrjeno leseno desko s hitrostjo 350 m/s, jo prebije in izstopi s hitrostjo 100 m/s.
a) Kolikšna je kinetična energija pred in po preboju deske?
b) Ob prodiranju se izstrelek segreva. Predpostavljamo, da prevzame le 4 % sproščene energije. Za koliko se segreje, če je specifična toplota izstrelka 130 J/kgK?
c) Kdo prevzame preostalo energijo ?

4. V toplotno izolirani posodi imamo alkohol mase 1 kg in temperature 18 stopinj celzija. V posodo vržemo stekleno kroglo mase 1 kg in temperature 300 stopinj celzija. Koliko alkohola izpari? Vrelišče alkohola je 78 stopinj celzija in specifična toplota 2250 kJ/kgK, izparilna toplota je 882 J/kK; specifična toplota stekla je 840 J/kgK.

5. V kalorimetru s toplotno kapaciteto 50 J/K imamo vodo mase 2 kg s temperaturo 10 stopinj celzija. V kalorimeter spustimo kovino
mase 2 kg in temperature 200 stopinj celzija. Kolikšna je specifična toplota kovine, če je končna temperatura vode v kalorimetru 20,6 stopinj celzija? Toplotno izmenjavo z okolico zanemarimo.

6. Zrak prostornine 4 dm3, ki ima pri temperaturi 20 stopinj celzija tlak 2 bara, stisnemo na polovično prostornino. Koliko toplote mu moramo dodati ali odvzeti , da bo stiskanje izotermno? Kolikšen
je končni tlak, temperatura in prostornina? Za koliko se spremeni notranja energija plina? Kolikšno je delo?

7. Razvrsti toplote po pravilnem naraščajočem vrstnem redu (3T)
1.segrevanje kilograma vode od 0 do 100 ºC,
2.taljenje kilograma ledu,
3.izparevanje kilograma vode. Odgovor utemelji z računom.

8. Kolikšna sta delni tlak in gostota vodne pare v zraku temperature 30 °C, če je rosišče pri temperaturi 20 °C? Kolikšna je absolutna in relativna vlažnost? Nasičeni parni tlak pri 30 °C je 31,8 mmHg, pri 20°C pa 17,5 mmHg. Upoštevaj, da ustreza 750 mmHg približno 100 kPa.

9. V posodi z volumnom 3400 mm3 je plin CO pod pritiskom 410 mbar pri temperaturi -10 °C.
a) Koliko molekul je v posodi?
b) Koliko je masa ena molekule CO ?
c) Koliko je celotna masa CO v posodi?
d) Kolikšna je celotna gostota CO v sodu?
e) Kolikšna je številska gostota n molekul CO v sodu?
f) Kolikšna je povprečna hitrost molekul kisika pri tej temperaturi?
g) Kolikšna je energija termičnega gibanja molekul (povprečna kinetična -translacijska energija molekul) pri -10°C?
h) Za koliko se poveča hitrost molekul kisika, če temperaturo za trikrat povečamo?

10. Zraku pri temperaturi 120 K, tlaku 9 bar in prostornini 6 dm3 izohorno povečamo tlak na 15 bar ( 1-2). Nato ga iz stanja 2 izotermno razpnemo na prostornino 16 dm3 ( 2-3). Iz stanja 3 v začetno stanje se zrak izobarno stisne na začetni tlak.(Za zrak je Cv=720 J/kgK in Cp=1020 J/kgK, relativna molekulska masa M= 29.)
a) Približno nariši graf p=p(V) !
b) Kolikšne so temperature v stanju 2,3 in 4?
c) Določi maso plina in izračunaj skupno dovedeno in odvedeno toploto ?
d) Kolikšno delo odda opisani toplotni stroj ?
e) Kolikšen je izkoristek toplotnega stroja?

11. Kolikšna sta delni tlak in gostota vodne pare v zraku temperature 30 °C, če je rosišče pri temperaturi 20 °C? Kolikšna je absolutna in relativna vlažnost? Nasičeni parni tlak pri 30 °C je 31,8 mmHg, pri 20°C pa 17,5 mmHg. Upoštevaj, da ustreza 750 mmHg približno 100 kPa.

2. Telo mase 1 kg spustimo z višine 50 m. Predpostavljamo, da tla prevzamejo 4 %-ti del sproščene energije. Specifična toplota telesa je 840 J/kgK.
a) Kolikšna je potencialna energija na višini 50 m?
b) Po odboju doseže telo višino 5 m. Kolikšno potencialno energije pridobi telo?
c) Za koliko °C se segreje telo ?

ELEKTRIČNO POLJE

1. Sestavimo kondenzator z ploščama, ki imata ploščino po 20 cm2 . Razdalja med ploščama je 3 mm.

a) Kolikšna je kapaciteta opisanega kondenzatorja?
b) Kolikšen naboj lahko shranimo v opisani kondenzator pri napetost 220 V?
c) Kolikšna je jakost električnega polja v polnem kondezatorju?
d) Kolikšna je napetost med dvema EPP ploskvama v električnem polju kondenzatorja, ki sta v razdalji 5 mm?
e) Izračunaj gostoto energije električnega polja v kondenzatorju?

2. Ioni z nabojem -3e0 in mase 3.0E-27 kg se pospešujejo v električnem polju z gostoto 2000 V/m. Razdalja med katodo in anodo je 7 cm ( pot ionov ). (Osnovni naboj e0=1,6E-19 As )

a) Kolikšno hitrost pridobijo ioni po preletu te razdalje?
b) Ioni skozi odprtino v anodi prodrejo v kondenzator z električno poljsko jakostjo 10000 V/m. Kolikšna sila deluje na ione? Nariši smer odklona , če je zgornja plošča negativno nabita?
c) Da se curek ponovno zravna, postavimo prečno na smer gibanja magnetno polje. Kolikšna mora biti gostota magnetnega polja in nariši smer vektorja B?
d) Želimo, da ioni krožijo po radiju 3 cm. Kolikšna naj bo gostota magnetnega polja v tem primeru ?

MAGNETNO POLJE

1. V narisanem vzdolžnem prerezu tuljave narišite magnetne silnice in označite severni in južni pol tuljave. Tok skozi ovoje tuljave je 5 A in dolžina tuljave je 10 cm.

tuljava_prerez

Slika 10. Vzdolžni prerez tuljave s tokom

a) Kolikšna je gostota magnetnega polja znotraj tuljave, če upoštevaš, da je tuljava dolga?
b) Kolikšen je magnetni pretok skozi tuljavo?
c) Kolikšna povprečna napetost se inducira , če pade tok na 0 v 0.01 sekunde?
d) Kolikšna je induktivnost obravnavane tuljave, če je njen premer 5 cm?
e) Kolikšna je energija magnetnega polja v tej tuljavi in izračunaj še njeno gostoto?

2) Kolikšna napetost se inducira med koncema bakrenega vodnika dolžine 30 cm, ki se premika s hitrostjo 10 m/s, skozi homogeno magnetno polje gostote 0,8 T pod kotom 60 stopinj glede na magnetne silnice. Kolikšen tok teče po uporu 12 ohmov, ki je v električnem krogu z vodnikom?

3) S kolikšno maso moramo uravnovesiti tuljavo s 500 ovoji, preseka 5 cm2 in dolžine 20 cm. nSkozi ovoje teče tok 2 A. Neznana masa je obešena na majhno vzvod (prečka) dolžine 20 cm( slika).

tuljavica_prec

Slika 11. Prerez tuljave na katero je pritrjen lahek vzvod z utežjo

4) V tokovni zanki s presekom 12 cm2, ki je pravokotna na magnetne silnice, se v času 0,5 sekunde inducira tok 20 mA. Upor zanke je 0,004 ohme. Za koliko se spremeni gostota magnetnega polja ?

 

NIHANJE

1.Telo mase 10 g visi na vzmeti koeficienta 0.05 N/cm.

a) Kolikšen je njen raztezek?

V telo se zaleti kos plastelina mase 3 g s hitrostjo 20 cm/s v navpični smeri (navzdol). Trk je neprožen.

b) Kolikšna je skupna hitrost po trku?

c) Izračunana skupna hitrost je amplituda hitrosti sinusnega nihanja, ki ob tem nastane.

d) Kolikšna sta nihajni čas in frekvenca tega nihala?

e) Kolikšni sta amplitudi odmika in pospeška ?

f) Nariši grafe nihanja s(t), v(t) in a(t) za dva nihaja.

g) Izračunaj amplitudo kinetične energije.

h) Matematično opiši kinetično energijo kot funkcijo časa.

i) Nariši še grafa kinetične in celotne energije ( za dva nihaja).

2. Obkroži pravilno zvezo za nihajni čas električnega nihajnega kroga. (* -pomeni množenje)

a) 2¶ √L*C b) 2¶ √C/L

c) 2¶√L/C d) 2¶ L*C

3. Resonanca je pojav , ko je …

a) Vsiljena frekvenca je manjša od lastne. b) Vsiljena frekvenca je većja od lastne.

c) Vsiljena frekvenca je enaka lastni. d) Lastna frekvenca se približuje vsiljeni.

4. υ1 in υ2 sta lastni frekvenci nihal, ki se malo razlikujeta. ν1 je večji od ν2 .Obkroži pravilno zvezo za frekvenco utripanja. (1t)

a) (ν1 + ν2)/2 c) (ν1 – ν2)/2

b) (ν1 + ν2)*2 d) (ν1 – ν2)

5. Nihajni čas nitnega na zemlji je 2 s. Kolikšen je na drugem planetu, kjer je težni pospešek samo 10 % pospeška na Zemlji?

6. Amplituda nitnega nihala je 5 cm . Kdaj pade na polovico, če je koeficient dušenja 0,4 s-1 ?

7. Nitno nihalo ima 50 cm dolgo vrvico in niha v letalski kabini (g=10m/s2).

a) Kolikšen je nihajni čas in frekvenca nihala, če se letalo giblje enakomerno?

b) Kdaj niha sinusno? Kolikšen je odmik nihala od ravnovesne lege po času 2 s, če je amplituda nihanja 3°?

c) Za koliko se vrvica odkloni od navpičnice, ko se letalo giblje naprej v vodoravni smeri s pospeškom a=2.5 m/s2?

d) Kolikšen je nihajni čas nihala, če se letalo giblje vodoravno s pospeškom 2.5 m/s2?

 

ATOMSKA IN JEDRSKA FIZIKA

 

1. Primer testa iz atomske fizike.

2. Primer testa iz jedrske fizike.