Matura

 

Aktivnosti na pripravah za splošno maturo

Pri pripravah na maturo iz fizike se uporablja kvalitetna literatura, vaje in naloge pa so izdelane na podlagi dosedanjih maturitetnih izpitov in izpitnih katalogov aktualnega maturitetnega leta. Priprave potekajo dvakrat tedensko po dve pedagoški uri, v prijetnem in sproščenem vzdušju brez stresnih situacij, saj le tako najbolje poskrbimo za znanje vsakega posameznika.

Program priprav sledi učnemu načrtu za splošno maturo. S sprotnim utrjevanjem znanja in z razumljivo razlago sistematično odpravljamo šibke točke v znanju. Razlago prilagajamo nivoju zahtevnosti snovi, ki jo je potrebno usvojiti, poglobiti ali utrditi ob upoštevanju predznanja posameznega dijaka.

Predmaturitetna testiranja, s katerimi preverjamo usvojeno znanje, so sestavljena in popravljena po ocenjevalnih merilih za maturo. Primer poročila si lahko ogledate na vaja1.pdf 
.

Eksperimentalne vaje

Dijaki morajo na pripravah za maturo iz fizike opraviti od 16 do 20 eksperimentalnih vaj, za katera nato po zahtevah, ki jih predpisuje maturitetni katalog, izdelajo natančna poročila. V galeriji fotografij si lahko ogledate dijake pri laboratorijskih vajah, ki so jih opravljali v letu 2006.

Slika 1. Dijaka analizirata spekter vodikove svetlobe

Slika 1. Dijaka analizirata spekter vodikove svetlobe

 

 

Informacije o pisnem izpitu

Podlaga za izpit: Predmetni izpitni katalog za splošno maturo iz Fizike. Katalog je določil .Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 80. seji dne 16.6.2005 in se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2007.

Raven zahtevnosti: Osnovna raven

Zgradba izpita: Pisni izpit in laboratorijske vaje

Členitev izpita:

  • Pisni del
  • Izpitna pola 1 – 40 nalog izbirnega tipa
  • Izpitna pola 2 – strukturirane naloge

Laboratorijske vaje
Po predmetnem katalogu za splošno maturo Fizika
Čas pisanja:
Pisni del izpita: Osnovna raven:
Izpitna pola 1: 90 minut
Odmor: 30 ”
Izpitna pola 2: 105 ”

Ocenjevanje: Pisni izpit se ocenjuje po merilih, ki jih pripravi DPK SM* za fiziko.
Laboratorijske vaje oceni učitelj predmeta po merilih, objavljenih v Predmetnem izpitnem
katalogu za fiziko.

Osnovna raven:
Izpitna pola 1: 40% ocene
Izpitna pola 2: 40% ocene
Eksperimentalno delo: 20% ocene

Laboratorijske vaje: Kandidat opravi laboratorijske vaje pri pouku pod vodstvom mentorja.
Seminarske naloge: /
Pripomočki: Nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik HB ali B, radirka, šilček,
geometrijsko orodje in računalo brez grafčnega zaslona in možnost i računanja s simboli.

Pisni del mature

Izpitna pola 1 (Vprašanja izbirnega tipa)

Izpitna pola vsebuje 40 nalog izbirnega tipa. Vsak pravilen odgovor je vreden eno točko. Pri reševanju si lahko pomagate s podatki iz periodnega sistema na strani 2 in konstantami ter enačbami v prilogi. Rešitve, ki jih pišete z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujte v izpitno polo tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom. Sproti še prepišite črko na list za odgovore in s svičnikom počrnite ustrezne krogce. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri katerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič točkami.

Primer izbirnih vprašanj

1. S kolikšno silo pritiska zrak na ploskev v velikosti 1 cm2 v normalnih razmerah?
A) 1 N
B) 10 N
C) 1 kN
D) 1oo kN

2. Zidar dviguje vedro z maso 10 kg. V 7,0 s ga dvigne 7,0 m visoko. S kolikšno močjo opravlja delo?
A) 7 W
B) 0,070 W
C) 0,49 W
D) 49 kW

3) Slika kaže dve zaprti posodi, v katerih je idealni plin . Povezani sta s cevko v kateri je nekaj živega srebra. Kaj velja za tlaka p1 in p2 ?
posoda
A) p1>p2

B) p1<p2

C) p1=p2

d) p1+p2=0

 

4) S katerim termometrom je definirana Kelvinova temperaturna lestvica?

A) Z živosrebrnim

B) Z alkoholnim

C) S plinskim

D) Z uporovnim

Izpitna pola 2  (strukturirana vprašanja)

Izpitna pola 2 vsebuje 5 strukturiranih nalog , od katerih izberete 4. Število točk, ki jih lahko dosežete, je 40; vsaka naloga je vredna 10 točk. Pr reševanju si lahko pomagate s podatki iz periodnega sistema na strani 2ter s konstantami in enačbami v prilogi. V preglednico z “X” zaznamujete, katere naloge naj ocenjevalec oceni. Če tega ne boste storili , bo ocenil prve štiri naloge, ki ste jih reševali. Rešitve, ki jih pišete z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujete v izpitno polo v zato predvideni prostor. Pišite čitljivo. Če se zmotite, napisano prečrtajte in rešitev zapišite na novo. Nečitljivi zapisi in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič točkami. Pri reševanju nalog mora biti jasno in korektno postavljena pot do rezultata z vsemi vmesnimi računi in sklepi. Če ste nalogo reševali na več načinov, jasno označite, katero rešitev naj ocenjevalec oceni. Poleg računskih so možni tudi drugi odgovori (risba, besedilo, graf…).

Primer strukturiranega vprašanja :

1. PODROČJE – MEHANIKA

1 Dve telesi neprožno trčita. Pojasnite, kaj se pri takšnem trku zgodi z gibalno količino in s kinetično energijo. .(2 točki )

Otrok ima skupaj s sanmi maso 35 kg. Z višine 5,0 mse spusti po ledenem klancu.

2. Kolikšno hitrost ima ob vznožju klanca? Trenje na ledu je zanemarljivo. ( 1 točka)

3. Kolikšno gibalno količino in kolikšno kinetično energijo ima otrok ob vznožju klanca? (1 točka)

Na dnu klanca se zaleti v drugega sankača, ki tehta s sanmi vred 40 kg in se sanka s hitrostjo 5,0 m/s. Po trku se sani sprimeta in se skupaj gibljeta dalje.

4. Kolikšna je hitrost obeh sankačev po trku? (1 točk)
5. S kolikšnim sunkom sile je prvi sankač deloval na drugega? (1 točka)
6. Kolikšen delež prvotne kinetične energije obeh sankačev se je pri trku pretvoril v notranjo energijo?
Sankača po trku prevozita še 10 m po zasneženi ravnini, kjer je koeficient trenja med sanmi in podlago 0,1. Nato zapeljeta na travnati pas.
7. Kolikšno gibalno količino imata, ko pripeljeta na travo? (1 točka)
8. Kaj se ob ustavitvi zgodi z gibalno količino sankačev? (1 točka )