Fizikalno tekmovanje Čmrlj, 2018
V sredo, 10. 10. 2018, ob 13. uri smo v prostorih naše gimnazije organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Vsebina tekmovalnih nalog sloni na osnovnošolski fiziki. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju v znanju fizike Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja in vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebinami.
Od prijavljenih 56 dijakov je tekmovalo 51 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Šele 26. oktobra 2018 smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija se je odločila, da 19 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Med dobitniki bronastih priznanj je bil vrstni red tekmovalcev po osvojenih točkah sledeč: Matija Berden Strelec (1. a), Maja Leskovar (1. b), Lan Trafela (1. a), Tjaša Vindiš (1. b), Lara Bohl (1. b), Andrej Brusar (1. c), Miha Majcen (1. d), Matija Peršak (1. b), Luka Černesl (1. a), Pia Kramberger (1. b), Gloria Šegula (1. b), Niko Bauman (1. b), Martin Špurej (1. b), Brina Bohl (1. c), Filip Sitar (1. b), Klara Vaupotič (1. d), Tomaž Kelnerič (1. c), Aleša Kolednik (1. c) in Rebeka Pernat (1. d).
Najboljši tekmovalec Matija Berden Strelec je od 100 možnih točk dosegel 81, Maja Leskovar 72, Lan Trafela 66 in Tjaša Vindiš 61. Ostali dobitniki bronastih priznanj so dosegli med 52 in 40 točk.
Čestitamo!
Pripravil Viktor Vidovič, prof. fizike.
Državno tekmovanje iz fizike, Ljubljana 2018
Državno tekmovanje iz fizike, Ljubljana 2018
6. 4. 2018, je na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 56. državnega tekmovanja iz fizike za srednje šole, se je udeležilo skupno 140 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so bili najboljši na regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa dr. Jurij Bajc. Ostali člani so študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad.
Državnega tekmovanja se je udeležil Mitja Koderman, dijak 3.c razreda. Mitja je bil naš najboljši tekmovalec na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Mitja je reševal naloge v II. skupini, iz poglavja elektrika in toplota. V zelo močni konkurenci se je uvrstil v zgornjo četrtino najboljših in dosegel srebrno Stefanovo priznanje. Mitji so zmanjkale le tri točke do zlatega Stefanovega priznanja. Njegov dosežek je še posebno vrhunski, saj se je kosal z dijaki iz gimnazij z mednarodnim oddelkom, ki poslušajo fiziko pet ur tedensko.
V imenu aktiva fizikov čestitam!
Viktor Vidovič, profesor fizike
Regijsko tekmovanje iz fizike, Ljutomer 2018
V petek, 16.3.2018, smo se udeležili regijskega tekmovanja iz fizike na Gimnaziji Ljutomer. Tekmovalo je okrog 100 tekmovalcev iz regije med Mariborom in Lendavo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je naši regiji prisodilo le 19 udeležencev na državnem tekmovanju. To pomeni, da se uvrstijo le najboljši dijaki. Tekmovali smo v skupini I, II in III. Dijaki v skupina I. rešujejo naloge iz mehanike, v II. skupini naloge iz toplote in elektrike in v III. skupini rešujejo naloge iz vseh področij fizike.
Naloge so bile letos očitno izjemno težke, ker je le Mitja Koderman, iz 3.c prejel bronasto Stefanovo priznanje. Tekmoval je v II. skupini in dosegel dovolj točk, da se je uvrstil na državno tekmovanje iz fizike, ki bo 7.4.2018 na Gimnaziji Bežigrad. Martin Domanjko, dijak 4.a razreda pa je bil tik pod kvoto 4 udeležencev iz III.skupine. Glede na to, da naši dijaki tekmujejo skupaj z dijaki mednarodne gimnazije, ki imajo v programu bistveno več ur fizike, si zaslužijo vse čestitke.
Pripravil
Viktor Vidovič, profesor fizike
NASA opozarja: Zemeljska magnetna pola se bosta kmalu obrnila
NASA je opozorila, da se bosta na Zemlji kmalu obrnila severni in južni magnetni pol, zaradi česar se bo raven kozmičnega in ultravijoličnega sevanja povečala na celem planetu
Zgodovinsko gledano, bi se magnetni poli morali menjati vsakih 200.000 do 300.000 let . Od zadnje spremembe je minilo že 780.000 let – kar pomeni, da se dogodek lahko zgodi vsak čas. Po mnenju znanstvenikov NASA, planet kaže znake, da je ta premik neizogiben, piše Yahoo .
Magnetno polje našega planeta nas ščiti pred smrtonosnimi kozmičnimi sevanji in škodljivim ultravijoličnim sevanjem iz Sonca. Nevarni delci nas nikoli ne priletijo neposredno, ker z vstopom v zemeljsko atmosfero magnetno polje magnetna sila odkloni proti magnetnemu polu ( polarni sij ), kot pravi NASA.
Proces obrata magnetnih polov in posledična slabitev zemeljskega magnetnega polja je zaskrbljujoče in lahko ostanemo brez zadostne zaščite.
Zemeljski severnem magnetni pol je spreminjal svoj položaj v 10-ih letih od 1970 do 2020.
Zemeljsko magnetno polje se daleč razteza okrog planeta in ga ustvarja električni tok kovin v sredici našega planeta. Magnetne silnice med poloma ustvarjajo nevidne črte, ki združujejo nasprotna magnetna pola planeta.
Strokovnjak za kozmično radiacijo Daniel Baker, direktor Laboratorija za atmosfersko fiziko in vesolje na Univerzi v Kolorado, predvideva, da bo naslednji obrat magnetnih polov verjetno povzročil, da bodo nekatera območja planeta postala neugodna za življenje.
To uničenje se lahko zgodi na več načinov. Kombinacija visoko energijskih kozmičnih delcev in slabo filtriranih sončnih ultravijoličnih B žarkov (za katere so opozorila na kremah za zaščito pred soncem), bodo zlahka prodrli skozi naše oslabljene ozonske plasti, kot je bilo v obdobju izumrtja dinozavrov. Naša infrastruktura nas bo ščitila le kratek čas. Ko prodre sevanja, bo sledilo še več težav za človeštvo, ki povzročajo kaskadne množične električne mrke, med vsemi ostalimi nesrečami. Znanstveniki s satelitsko sliko proučujejo premikanje magnetnega pola Zemlje. Od leta 2014, trije sateliti Evropske vesoljske agencije merijo vsako spremembo magnetnega polja, ki so posledica dogajanja v zemeljski sredici.Njihove ugotovitve kažejo, da se staljeno železo in nikelj črpata iz jedra Zemlje. Ti dogodki lahko kažejo, da se magnetno polje pripravlja na preobrat. Zaščitni ukrepi lahko vključujejo izgradnjo več satelitov za zaščito pred sevanjem v skladu z International Business Times.
Niso bile vse zgodovinske spremembe magnetnih polov na Zemlji uspešne. Zadnji neuspeli poskus spremembe magnetnih polov se je zgodil pred 40.000 leti. In znanstveniki še do danes niso uspeli najti povezave med spremembe magnetnih polov in in množičnim izumrtjem. Seveda to ne pomeni, da ni povezave. Ne vemo , kdaj se bodo magnetni poli končno obrnili, imamo pa vsaj možnost, da se na to pripravimo, pravi NASA.
Prevedel Viktor Vidovič
Pozdravljeni v kategoriji fizike za prve letnike
Dobrodošli v skupini!
Projektni dnevi ČLOVEK IN MEJE, december 2017
MERJENJE TEŽNEGA POSPEŠKA
Težni ali gravitacijski pospešek se spreminja s krajem in višino. Najpomembnejša je odvisnost od geografske širine. Na velikost težnega pospeška vplivata predvsem dva pojava. Vrtenja Zemlje je za vsak opazovalni sistem, vezan na Zemljino površje, neinercialen. Opazovalec v takem sistemu čuti sistemsko silo, v tem primeru je to centrifugalna sila, ki je usmerjena nasprotno od sile težnosti. Težni pospešek je zato na ekvatorju, kjer se vrtenje Zemlje najbolj pozna, približno 9,789 m/s², na polih, kjer se ne pozna, pa 9,823 m/s².
Drugi razlog je sploščenost Zemlje – zaradi vrtenja je Zemlja na polih sploščena, zato je polmer na polih za 43 km manjši od tistega na ekvatorju. Ker je na ekvatorju razdalja od središča Zemlje večja, sila teže pa pada s kvadratom razdalje, pomeni, da je tudi zaradi sploščenosti Zemlje težni pospešek na ekvatorju manjši kot na polih. Vsi vplivi skupaj nanesejo razliko 0,052 m/s², kar pomeni, da se teža telesa med dvema točkama na Zemljini površini spreminja za približno 0,5 %.
Gravimetrija je strokoven izraz za merjenje težnosti. Izhaja iz latinske besede “gravis” – težek in grške besede “metrew” – meriti.. Gravimetrija predstavlja skupino metod uporabne geofizike, ki se ukvarjajo z merjenjem težnega pospeška in s proučevanjem težnostnega polja. Rezultati gravimetrične izmere imajo velik pomen za geodezijo oz. ožje gledano fizikalno geodezijo, satelitsko geodezijo itd., vsaj se vse geodetske meritve opravljajo v težnostnem polju. Na primer nehorizontirani instrument pomeni neupoštevanje vpliva težnosti na opravljene meritve. Prvi je težni pospešek izmeril Galileo Galilei Njegov poskus, pri katerem je metal kamne s stolpa v Pisi, da bi pokazal neveljavnost Aristotelove fizike, je postal simbol za začetek nove znanstvene metode, ki temelji na eksperimentu. Tako sem po tehtnem premisleku izbral meritev težnega pospeška. za letošnjo delavnico projektnega tedna. Izmerili boste težni pospešek po devetih različnih metodah: z nitnim nihalom, z merjenjem raztezka umerjene prožne vijačne vzmeti, merjenje hitrosti pri prostem padu merilne letve z merilno krmilnim vmesnikom Vernier, merjenje časa pri prostem padu z dvojnimi svetlobnimi vrati in vmesnikom Vernier, merjenje časa pri prostem padu jeklene kroglice z natančno uro in svetlobnim stikalom, merjenje časa pri prostem padu žogice z navadno štoparico, merjenje dolžine poti prostega padanja žogice s pomočjo fotografije, merjenje dolžine poti prostega padanja papirnega traku skozi brnač in merjenje hitrosti padanja košarkaške žoge preko ultrazvočnega slednika in merilno krmilnega vmesnika Vernier Meritve boste opravljali v skupinah po dva ali trije dijaki. Vsaj štiri meritve boste izvedli v tri do štirih šolskih urah. Ves eksperimentalni pribor bo pripravil laborant. Potrebujete le računalo, geometrijsko orodje, 4 liste milimetrskega papirja A4 in svinčnik. Po vsaki meritvi opravite izračune in poročilo o vaji. Pričakujem dijake in dijakinje 2. letnika, ki imajo radi fiziko in si želijo resnega eksperimentalnega dela Seznam eksperimentalnih vaj:
Skupine za eksperimentalno delo :Utrinki iz fizikalne delavnice, 20.12.2017 Video dogajanja na delavnici
|
Fizikalno tekmovanje ČMRLJ, 2017
V sredo, 11. 10. 2017, smo v prostorih naše gimnazije organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Vsebina tekmovalnih nalog sloni na osnovnošolski fiziki. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju v znanju fizike Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja in vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebinami.
Od prijavljenih 35 dijakov je tekmovalo 33 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Šele 25. oktobra 2017 smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija se je odločila, da 11 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Med dobitniki bronastih priznanj je bil vrstni red tekmovalcev po osvojenih točkah sledeč: Žiga Emeršič (1. b), Vida Glatz (1. d), Matej Kolednik (1. d), Jure Glodež (1. b), Lovro Lozinšek (1. c), Eva Majcen (1. c), Ambrož Rodošek (1. a), Neja Veit (1. a), Bor Žarkovič (1. b), Niko Ploj (1. b) in Jaka Horvat (1. c).
Najboljši tekmovalec Žiga Emeršič je bil po točkah uvrščen med 20 % najboljših tekmovalcev med slovenskimi tekmovalci, zato prejme tudi posebno priznanje Društva matematikov, fizikov in astronomov.
Čestitamo!
Pripravil Viktor Vidovič, prof. fizike.
Državno tekmovanje iz fizike 2013
Jernej Leskovar je dosegel 2.mesto na Državnem tekmovanju iz fizike
Dijak iz 3.c razreda, Jernej Leskovar, je dosegel 2. mesto na 52. državnem tekmovanju iz fizike. Za doseženo uvrstitev je prejel zlato Stefanovo priznanje in drugo nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov.
Čestitamo! Ponosni smo nate.
Aktiv fizikov
Državno tekmovanje iz fizike 2013
13. 4. 2013, je v Novem mestu, na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji, potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 52. državnega tekmovanja v fiziki za srednje šole, se je udeležilo skupno 127 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa mag. Ciril Dominko. Ostali člani so študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad.
Državnega tekmovanja sta se udeležila Jernej Leskovar in Jakob Murko, ki sta bila naša najboljša tekmovalca na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Reševala sta naloge v II. skupini, to so naloge iz poglavja elektrike in toplote. V zelo močni konkurenci je Jernej dosegel 35 točk od možnih 40. Zmagal je dijak II. Gimnazije Maribor s 36 točkami. Točke Jerneja so zadostovale za delitev drugega mesta, za kar je prejel drugo nagrado in zlato Stefanovo priznanje. Jakob iz 3.d razreda pa je prejel srebrno priznanje. Uspeh zasluži še posebno priznanje aktiva fizikov, kajti naši dijaki poslušajo fiziko le dve uri tedensko, med tem ko nekateri tekmovalci, predvsem iz mednarodnih oddelkov Gimnazije Bežigrad in II.Gimnazije Maribor poslušajo fiziko 6 ur tedensko. Zato je že vsaka uvrstitev na državno tekmovanje izjemen uspeh. Upamo lahko samo, da se bo Jernej dobro odrezal tudi v letu 2014, saj tekmovanje v skupini III vodi na izbirn0 tekmovanje za Fizikalno olimpijado. Enkrat smo že uspeli. Bilo je daljnega leta 1994 v Pekingu, ko je bil odličen Primož Kušar.
Čestitam!
Viktor Vidovič
