ASTRONOMIJA

ASTRONOMSKO OPAZOVANJE

8.- 12. april 2019 ob 20.30

(dan bo izbran glede na vreme)

Panorama Ptuj (na vrhu)

Prijava:  kristina.pajek@guest.arnes.si  do 7. 4. 2019

*z udeležbo na opazovanju pridobite 2 uri za OIV

astronomsko opazovanje 2019- vabilo 2 – barvno

Termini fizikalnega krožka

SKUPINA I (MEHANIKA) je vsako sredo ob 7.10

SKUPINA II (TOPLOTA,  ELEKTRIKA ) je vsak petek ob 7.1o,   

SKUPINA III (vsa poglavja), po dogovoru

Krožek poteka v učilnici 2.

Projektni dnevi ČLOVEK IN MEJE, december 2017

 

MERJENJE TEŽNEGA POSPEŠKA

Slika 1. Galileo Galilei

 

Slika 2. Stolp v Pisi, kjer je Galilei meril težni pospešek

 

 

Težni ali gravitacijski pospešek se spreminja s krajem in višino. Najpomembnejša je odvisnost od geografske širine. Na velikost težnega pospeška vplivata predvsem dva pojava.

Vrtenja Zemlje je za vsak opazovalni sistem, vezan na Zemljino površje, neinercialen. Opazovalec v takem sistemu čuti sistemsko silo, v tem primeru je to centrifugalna sila, ki je usmerjena nasprotno od sile težnosti. Težni pospešek je zato na ekvatorju, kjer se vrtenje Zemlje najbolj pozna, približno 9,789 m/s², na polih, kjer se ne pozna, pa 9,823 m/s². 

Slika 3. Meritev težnega pospeška z merilno letvijo in vmesnikom Vernier

 

 

Drugi razlog je sploščenost Zemlje – zaradi vrtenja je Zemlja na polih sploščena, zato je polmer na polih za 43 km manjši od tistega na ekvatorju. Ker je na ekvatorju razdalja od središča Zemlje večja, sila teže pa pada s kvadratom razdalje, pomeni, da je tudi zaradi sploščenosti Zemlje težni pospešek na ekvatorju manjši kot na polih. Vsi vplivi skupaj nanesejo razliko 0,052 m/s², kar pomeni, da se teža telesa med dvema točkama na Zemljini površini spreminja za približno 0,5 %.

Slika 4. Meritev težnega pospeška z ultrazvočnim slednikom
Slika 5. Meritev pospeška s pomočjo natančne ure in svetlobnega stikala
Slika 6. Meritev težnega pospeška z uporabo brnača

Gravimetrija je strokoven izraz za merjenje težnosti. Izhaja iz latinske besede “gravis” – težek in grške besede “metrew” – meriti.. Gravimetrija predstavlja skupino metod uporabne geofizike, ki se ukvarjajo z merjenjem težnega pospeška in s proučevanjem težnostnega polja. Rezultati gravimetrične izmere imajo velik pomen za geodezijo oz. ožje gledano fizikalno geodezijo, satelitsko geodezijo itd., vsaj se vse geodetske meritve opravljajo v težnostnem polju. Na primer nehorizontirani instrument pomeni neupoštevanje vpliva težnosti na opravljene meritve.

Prvi je težni pospešek izmeril Galileo Galilei Njegov poskus, pri katerem je metal kamne s stolpa v Pisi, da bi pokazal neveljavnost Aristotelove fizike, je postal simbol za začetek nove znanstvene metode, ki temelji na eksperimentu.

Tako sem po tehtnem premisleku izbral meritev težnega pospeška. za letošnjo delavnico projektnega tedna.

Izmerili boste težni pospešek po devetih  različnih metodah: z nitnim nihalom, z merjenjem raztezka umerjene  prožne vijačne vzmeti, merjenje hitrosti pri prostem padu merilne letve z merilno krmilnim vmesnikom Vernier,  merjenje časa pri prostem padu z dvojnimi svetlobnimi vrati in vmesnikom Vernier, merjenje časa  pri prostem padu  jeklene kroglice z natančno uro in svetlobnim stikalom, merjenje časa  pri prostem padu žogice z navadno štoparico,  merjenje dolžine poti prostega padanja žogice s pomočjo fotografije, merjenje dolžine poti prostega padanja papirnega traku skozi brnač in merjenje hitrosti padanja košarkaške žoge preko ultrazvočnega slednika in merilno  krmilnega vmesnika Vernier

Meritve boste opravljali v skupinah po dva ali trije dijaki. Vsaj štiri meritve boste izvedli v tri do štirih šolskih urah. Ves eksperimentalni pribor bo pripravil laborant. Potrebujete le računalo, geometrijsko orodje, 4 liste milimetrskega papirja A4 in svinčnik. Po vsaki meritvi opravite izračune in poročilo o vaji. Pričakujem dijake in dijakinje 2. letnika, ki imajo radi fiziko in si želijo resnega eksperimentalnega dela

 Seznam eksperimentalnih vaj: 

    Skupine za eksperimentalno delo :

Utrinki iz fizikalne delavnice, 20.12.2017

Video dogajanja na delavnici

 

 

Fizikalno tekmovanje ČMRLJ, 2017

Slika 1. Dobitniki bronastih priznanj

V sredo, 11. 10. 2017, smo v prostorih naše gimnazije organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Vsebina tekmovalnih nalog sloni na osnovnošolski fiziki. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju v znanju fizike Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja in vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebinami.

Od prijavljenih 35 dijakov je tekmovalo 33 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Šele 25. oktobra 2017 smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija se je odločila, da 11 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Med dobitniki bronastih priznanj je bil vrstni red tekmovalcev po osvojenih točkah sledeč: Žiga Emeršič (1. b), Vida Glatz (1. d), Matej Kolednik (1. d), Jure Glodež (1. b), Lovro Lozinšek (1. c), Eva Majcen (1. c), Ambrož Rodošek (1. a), Neja Veit (1. a), Bor Žarkovič (1. b), Niko Ploj (1. b) in Jaka Horvat (1. c).

Najboljši tekmovalec Žiga Emeršič je bil po točkah uvrščen med 20 % najboljših tekmovalcev med slovenskimi tekmovalci, zato prejme tudi posebno priznanje Društva matematikov, fizikov in astronomov.

Čestitamo!

Pripravil Viktor Vidovič, prof. fizike.

Poskusna matura 2013

1. Pola 1   M122-4112-1

2. Pola 2   M122-411-2-2

3. Rešitve M122-411-2-3

 

Državno tekmovanje iz fizike 2013

Jernej Leskovar je dosegel  2.mesto na Državnem tekmovanju iz fizike

 

Jernej Leskovar, 2.mesto
Jernej Leskovar, 2.mesto

 

Dijak iz 3.c razreda, Jernej Leskovar, je dosegel 2. mesto na 52. državnem tekmovanju iz fizike. Za doseženo uvrstitev je prejel zlato Stefanovo priznanje in drugo nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov.

Čestitamo! Ponosni smo nate.

Aktiv fizikov

 

 

 

 

 

 

 

Državno tekmovanje iz fizike 2013 

13. 4. 2013, je v   Novem mestu, na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji,  potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 52. državnega tekmovanja v fiziki za srednje šole, se je udeležilo skupno 127 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa mag. Ciril Dominko. Ostali člani so študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad.

Državnega tekmovanja sta se udeležila Jernej Leskovar in Jakob Murko, ki sta bila naša najboljša tekmovalca na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Reševala sta naloge  v II. skupini, to so naloge iz poglavja elektrike in toplote. V zelo močni konkurenci je Jernej dosegel 35 točk od možnih 40. Zmagal je dijak II. Gimnazije Maribor s 36 točkami. Točke Jerneja so zadostovale  za delitev drugega mesta, za kar je  prejel drugo nagrado in zlato Stefanovo priznanje.  Jakob iz 3.d razreda pa je prejel srebrno priznanje.  Uspeh zasluži še posebno priznanje aktiva fizikov, kajti naši dijaki poslušajo fiziko le dve uri tedensko, med tem ko nekateri tekmovalci, predvsem  iz mednarodnih oddelkov Gimnazije Bežigrad in II.Gimnazije Maribor poslušajo fiziko 6 ur tedensko. Zato je že vsaka uvrstitev na državno tekmovanje izjemen uspeh.  Upamo lahko samo, da se bo Jernej dobro odrezal tudi v letu 2014,  saj tekmovanje v skupini III vodi na  izbirn0 tekmovanje za Fizikalno olimpijado. Enkrat smo že uspeli. Bilo je daljnega leta 1994 v Pekingu, ko je bil odličen Primož Kušar.

Čestitam!

Viktor Vidovič

 

 

 

 

Tekmovalni dosežki

Tekmovanja iz fizike

Dijaki naše gimnazije se udeležujejo državnih tekmovanj že od leta 1990. Začetni uspehi nadarjenih in tekmovanj željnih posameznikov so navdihnili tudi ostale dijake, tako da smo se tekmovanj iz fizike udeleževali z zmeraj večjim številom tekmovalcev. DMFA je dovolil na posamezno srednjo šolo 5 najboljših tekmovalcev na šolskih tekmovanjih. Po letu 1996 so se začela organizirati še regijska tekmovanja. Naša gimnazija je bila organizatorica kar dveh regijskih tekmovanj. V naši tekmovalni regiji so zastopane srednje šole od Maribora do Murske Sobote. Dijaki na regijskih tekmovanjih lahko dosežejo bronasto Stefanova priznanje, najboljših 19 pa se uvrsti na državno tekmovanje, kjer se lahko dosežejo srebrna in zlata Stefanova priznanja. Na državnih tekmovanjih dobi zlato priznanje prvih pet do šest najboljših tekmovalcev, trije pa so tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. V spodnjem seznamu so naši najboljši tekmovalci. V seznamu nižje pa tekmovalci, ki so dosegli srebrna in bronasta priznanja.

Nagrajeni in pohvaljeni dijaki na državnih tekmovanjih

Janko Kolar, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1992

Vladimir Đurica, 1. nagrada za raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Janko Kolar, 1. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Robert Pleh, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Primož Kušar, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike in uvrstitev na fizikalno olimpiado v Pekingu 1994

Igor Klep, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Primož Šparl, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Davorin Lešnik, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1997

Stanislav Pišek, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1998

Damir Najvirt, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1999

Aleš Zorec, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2000

Marko Toplak, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2001

Klemen Lilija, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2007

Jernej Vajda, 1. mesto na državnem tekmovanju iz fizike 2011

Srebrna in bronasta Stefanova priznanja

Ob imenu in priimku tekmovalca je zapisana letnica udeležbe na državnem tekmovanju.

Srebrna

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009)

Bronasta

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008 ), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009), Denis Mlinarič (2008), Gregor Bedrač (2008), Tadej Emeršič (2008)

Fizikalni tabori

Naravoslovni tabor “Seča 2004”

Aktivnosti na pripravah za splošno maturo

Biologi, kemiki in fiziki na Gimnaziji Ptuj, smo se na željo dijakov dogovorili za naravoslovni tabor na Primorskem. Sestavili smo skupino dijakov in dijakinj 3. letnika izbirne skupine biologije in kemije ter dijakov 4. letnika izbirne skupine fizika na maturi.

Ob 7.00 uri smo krenili z vlakom s Ptuja proti Primorski. Po štirih urah smo prispeli v Koper, od koder smo nadaljevali pot z avtobusi proti Seči v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Burja. Dom Burja, kjer smo uživali od ponedeljka do petka, se razprostira na gričevnatem polotoku nad marino v Luciji tja do solin pri Sečovljah. Že prvi dan smo se povzpeli na vrh polotoka, kjer smo si ogledali park Forma viva s številnimi kiparskimi deli v kamnu.

seca2

Slika 1. Dom v Seči

Uživali smo med bujnim mediteranskim rastjem, kjer ciprese in bori dajejo senco, kjer dišita rožmarin in sivka, kjer se slišijo škržati. Doživeli in spoznali smo številne posebnosti, ki jih ponuja slovensko primorje. Biologi in kemiki so raziskovali rob morja, v globini do višine kolen, koliko življenja je v pasu bibavice, ki je nekaj časa nad vodo in potem spet pod njo. Dom Burja ima tudi laboratorij za nekatere temeljne biološke in kemijske analize. Ogledali smo si morsko življenje v piranskem akvariju, kjer je največja zbirka značilne favne Severnega Jadrana. S kanuji smo se popeljali po plovnih kanalih, kjer so stoletja odvažali sol. Zgodovinar pokrajinskega muzeja nam je opisal življenje in delo solinarjev.

Predstavil nam je pomen nihanja plime in oseke, vremenske razmere in temu ustrezno uravnavanje dotoka vode v solinske bazene, ki so jo pretakali po kanalih iz polja v polje in v poletni pripeki želi sol v kristalizacijskih bazenih.

Učitelji doma Burja, so nas povabili na sprehod po piranskih ulicah, mimo znamenitih hiš, cerkva in trgov, kjer so še v preteklem tisočletju hodili pomorski trgovci in ribiči. Podrobnosti iz slovenske pomorske preteklosti in načina življenja smo si lahko skupaj ogledali in jih spoznali s pomočjo arheološke, ribiške in pomorske zbirke, ki jih hrani Pomorski muzej.

Medtem ko so se kemiki in biologi ukvarjali z raziskavanjem, smo se fiziki posvetili ponavljanju fizikalnih vsebin za maturo 2004.

seca40

Slika 2. Fotografiranje dijakov, učiteljev in osebja doma

Udeležili smo se le splošnega programa, ki ga ponuja dom Burja. Za ponavljanje smo izbrali poglavje mehanike, tako da se nanjo ne bi bilo več potrebno pripravljati. Najprej smo ponovili osnovne fizikalne zakonitosti, potem pa smo reševali fizikalne probleme, ki so že bili v preteklih maturah. Ponovili smo celotno kinematiko, I., II. in III. Newtonov zakon, navor, tekočine, prosti pad, navpični met navzgor in navzdol, gibalno količino, mehansko delo, energije … Dijaki si želijo taborov, saj marsikaj doživijo prvič, naučijo se mimogrede, še pomembnejše je druženje, medsebojna pomoč … Nekaj utrinkov dogajanja na taboru si lahko ogledate na fotografijah, ki so jih ustvarili dijaki.

Regijsko tekmovanje iz fizike 2013

V petek, 22.3.2013, smo se udeležili  regijskega tekmovanja iz fizike na 1.Gimnaziji Maribor. Tekmovalo je okrog 150 tekmovalcev iz celotne regije med Mariborom in Lendavo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je naši regiji prisodilo le 20 udeležencev na državnem tekmovanju. To pomeni, da se uvrstijo le najboljši dijaki.   Tekmovali smo v I., II in III. skupini.  V skupina I (mehanika) so tekmovali dijaki Jan Gašparič, Miha Damiš, Alen Plajnšek, Blaž Hazemali, Mark Drevenšek, Mitja Kostanjevec , Jan Jelen,Luka Medic, Miha Zupanič, Martin Žgeč, Metod Majcen in  Nejc Kupčič. V skupini II  (Toplota in elektrika) so tekmovali Vid Erčevič, Danijel Kosi, Jernej Leskovar,  Tomaž Ličina, Jakob Murko,  Jelko Plošinjak, Tomaž Rakuš, Aljaž Vaupotič, Matej Žula in v skupini III (vsa poglavja fizike) so tekmovali Marko Dajnko, Samo Metličar, Žan Toplak in Jan Zmazek.  Naloge so bile letos izjemno težke, zato je bilo bolj malo prejemnikov bronastih Stefanovih priznanj.  Prejeli so jih Jernej Leskovar, Vid Erčevič in Jakob Murko.

Dijaka Jernej Leskovar in Jakob Murko sta dosegla dovolj točk, da sta se uvrstila na državno tekmovanje. Vidu Erčeviču je žal zmanjkala 1 točka.

 Dijake smo spremljali profesorji  Jasmina Jančič, Janez Bezjak, Stanislav Šenveter in Viktor Vidovič.

Čestitam!

Viktor Vidovič

 

 

Ekskurzija na Fakulteto za naravoslovje in matematiko

 POROČILO O DEJAVNOSTI

(Rok za oddajo je en teden po dogodku oz. izvedeni dejavnosti.)

 

DEJAVNOST Naravoslovne delavnice
KRAJ FNM, Maribor
OBDOBJE/TERMIN 31. 1. 2013
VODJA DEJAVNOSTI Jasmina Jančič
SPREMLJEVALCI Darja Habjanič, Ervin Sedlašek, Jasmina Jančič
VKLJUČENI DIJAKI(število/imenski seznam) prijavljeni dijaki
PRILOGE FOTOGRAFIJE Prilepite kot ločen dokument JPG, ne vstavljajte v Wordov dokument!

 

 

 

OPIS DEJAVNOSTI  

Fakuleteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru vsako leto pripravi dneve odprtih vrat, na katerih se predstavi dijakom in učencem. Dijaki so vablejni, da se udeležijo različnih delavnic. Na delavnicah spoznavajo zanimivosti in novosti s področja fizike, kemije in biologije. Skupaj z mentorji delavnic so dijaki opazovali, merili, preizkušali, izdelovali različne modele, te preizkušali in izpopolnjevali.

Na delavnici o obnovljivih virih energije so dijaki izdelali modele elis vetrne elektrarne in merili, katera bi se najbolje obnesla pri pretvaranju energije vetra v električno energijo. Druga skupina je preizkušala različne kreme za sončenje: kako uspešno ščitijo pred ultravijoličnimi žarki. Naučili so se, da so kreme z različnimi faktroji zaščite enako učinkovite, faktor zaščite pove, koliko časa krema uspešno ščiti prev UV žarki. Dijaki so raziskovali količino mikrovalov v našem okolju. Z mikrovalovi se prenašajo informacije med mobilnimi telefoni in brezžični internet. Čeprav so mikrovalovi za človeka v dovolj majhni količini neškodljivi, se lahko vrednost tega sevanja ob prejemanju klica na mobilni telefon ali blizu enote brezžičnega interneta nevarno poveča.

Posebej zanimiva je bila delavnica, na kateri so se dijaki spoznali z virtualnimi očali in ogromnimi možnostmi uporabe le teh. Neverjetno je, kako dosegljivi so nam izdelki, ki so bili še nedavno samo stvar znanstvene fantasike.

To je samo nekaj utrinkov z naravoslovnih delavnic. Dijaki so se vrnili sveže navdušeni nad raziskovanjem. Že zdaj smo sklenili, da gremo naslednje leto spet. Pridruži se nam.

Jasmina Jančič

Ekskurzija v Vitanje

 POROČILO O DEJAVNOSTI

(Rok za oddajo je en teden po dogodku oz. izvedeni dejavnosti.)

 

DEJAVNOST Obisk KSEVT
KRAJ KSEVT, VItanje
OBDOBJE/TERMIN 24. 1. 2013
VODJA DEJAVNOSTI Jasmina Jančič
SPREMLJEVALCI Janja Terbuc, Stanislav Šenveter, Jasmina Jančič
VKLJUČENI DIJAKI(število/imenski seznam) dijaki izbirne astronomije, 3. letnik
PRILOGE  

 

OPIS DEJAVNOSTI  

Dijaki obeh skupin izbirne astronomije so si ogledali razstavo posvečeno življenju in delu Hermana Potočnika Noordunga, ki je na ogled v Kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju. Razstava je nastanjena v novi in zanimivi zgradbi, ki predstavlja Potočnikovo kolo. Potočnik si je kolo zamislil za življenje v vesolju in bi omogočalo tako pridobivanje energije kot umetno gravitacijo. Na razstavi je na ogled originalni Sputnik in astronavtske obleke. Oboje vredno ogleda.

Poleg razstave, so djaki sodelovalni na delavnicah, na katerih so raziskovali zgodovino in namen Sputnika, Voyagerja, GPS satelite, nov evropski sistem Galileo in s pomočjo GPS iskali skriti zaklad. Zvedeli smo, da je tudi na Ptuju skritih polno zakladov , zato bomo iskanje nadaljevali doma

Jasmina Jančič

Državno tekmovanje iz astronomije 2013

Dijaki Gimnazije Ptuj so tudi letos sodelovali na tekmovanju v znanju astronomije. Trije dijaki, Jernej Leskovar, Luka medic in Miha Zupanič so se udeležili tudi državnega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 12. 1. 2013, na Gimnaziji Murska Sobota.  Vseh tekmovalcev je bilo 63.  Vsi trije dijaki Gimnazije Ptuj so se odlično odrezali in so prejeli Srebrno Dominkovo priznanje.

Jasmina Jančič

Vaje za maturo

ebookbrowse.com/diplomazlobecdoroteja-pdf-d89858298

Ekskurzija v Cern, 2012

Skoraj tridnevno potovanje v Švico se je začelo z ob polnočnim vstajanjem in vožnjo po turobni, megleni Sloveniji. Glasen avtobus je potihnil komaj, ko smo se z jutrom srečali z zelenimi ravninami in daljnim gorovjem Italije. Na tej poti, z nekaj kratkimi postanki v umazanih, italijanskih mestih, smo prečkali tudi znamenito dolino Aoste, katere strma pobočja so na gosto posejana z terasnimi vinogradi in propadlimi dvorci srednjeveških plemičev, danes večinoma spremenjenih v muzeje.

Švica 2012 057
Slika 1. Ogled Ženeve

Opoldne smo se peljali skozi predor pod največjo evropsko goro, Mont Blancom. Tik za tem smo se znašli v hriboviti francoski pokrajini, konec katere pa nas je nestrpno čakala švicarska Ženeva. V njej je potekala večina naših raziskovanj. Ta so vodila po urejenih, strogo oblikovanih mestnih ulicah in skozi prestižne trgovine, od urarn do
supermarketov z vrtoglavimi cenami še tako preprostih izdelkov.

Celotno mesto je ovito okrog izjemno čistih voda ženevskega jezera, s katerega srede je brizgal velikanski curek vode, ki je tistim s slabšo orientacijo služil kot nekakšen kompas. Po daljšem sprehodu po čudovitem mestu in nekaj napetih dogodivšcinah smo se spet znašli na avtobusu, ki nas je odpeljal v staromodno urejen hotel, sicer spet čez
francosko mejo. Tam smo preživeli dobro postreženo noč, zjutraj pa se že ob devetih lotili preučevanja CERNa, v bistvu glavnega cilja našega potovanja. Tam smo si ogledali več razstav in poslušali kopico predavanj, ki so na nesrečo nekaterih profesorjev potekala v angleščini. Prva so potekala v recepcijski stavbi, kjer nam je irski študent razložil splošno delovanje inštituta. Potem smo se preselili v njihovo delavnico, kjer smo si lahko v živo ogledali naprave, ki sestavljajo hadronski pospeševalnik in so tam čakale na popravilo.
Nazadnje smo si ogledali še kontrolno sobo, kjer nadzirajo trke. Vsekakor smo izvedeli veliko o nedoumljivih mehanizmih našega vesolja.

Popoldne smo se poslovili od naših francosko-nemško-retoromanskih prijateljev in se vrnili na pot domov. Po kratkem fotografiranju pod Mont Blancom in postanku v nekem bučnem italijanskem postajališču, smo ob šestih prispeli pred gimnazijo in si tam izrekli bridko slovo.

Na potovanju so nas spremljali vodnica : Karmen Zebec in  profesorji Stanislav Šenveter, Lovro Beranič,  Mojca Čeh in Viktor Vidovič.

 

Švica 2012 108
Slika 2. Udeleženci ekskurzije

Pripravil Primož Vidovič, 3.e