Regijsko tekmovanje iz fizike, Ljutomer 2018

V petek, 16.3.2018, smo se udeležili regijskega tekmovanja iz fizike na Gimnaziji Ljutomer. Tekmovalo je okrog 100 tekmovalcev iz regije med Mariborom in Lendavo. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je naši regiji prisodilo le 19 udeležencev na državnem tekmovanju. To pomeni, da se uvrstijo le najboljši dijaki. Tekmovali smo v skupini I, II in III. Dijaki v skupina I. rešujejo naloge iz mehanike, v II. skupini naloge iz toplote in elektrike in v III. skupini rešujejo naloge iz vseh področij fizike.

Naloge so bile letos očitno izjemno težke, ker je le Mitja Koderman, iz 3.c prejel bronasto Stefanovo priznanje. Tekmoval je v II. skupini in dosegel dovolj točk, da se je uvrstil na državno tekmovanje iz fizike, ki bo 7.4.2018 na Gimnaziji Bežigrad. Martin Domanjko, dijak 4.a razreda pa je bil tik pod kvoto 4 udeležencev iz III.skupine. Glede na to, da naši dijaki tekmujejo skupaj z dijaki mednarodne gimnazije, ki imajo v programu bistveno več ur fizike, si zaslužijo vse čestitke.

Pripravil

Viktor Vidovič, profesor fizike

NASA opozarja: Zemeljska magnetna pola se bosta kmalu obrnila

NASA je opozorila, da se bosta na Zemlji kmalu obrnila severni in južni magnetni pol, zaradi česar se bo raven kozmičnega  in ultravijoličnega sevanja povečala na celem planetu

Zgodovinsko gledano, bi se magnetni poli morali menjati vsakih 200.000 do 300.000 let . Od zadnje spremembe je minilo že 780.000 let – kar pomeni, da  se dogodek lahko zgodi vsak čas. Po mnenju znanstvenikov NASA, planet kaže znake, da je ta premik neizogiben, piše Yahoo .

Magnetno polje našega planeta nas ščiti pred smrtonosnimi kozmičnimi sevanji in škodljivim ultravijoličnim sevanjem iz Sonca. Nevarni delci nas nikoli ne priletijo neposredno, ker z vstopom v zemeljsko atmosfero magnetno polje magnetna sila odkloni proti magnetnemu polu ( polarni sij ), kot pravi NASA.

Related Searches Rare Earth MagnetsEarth Magnetic PolesEarth Magnetic FieldMagnetic Poles SwitchingEarth Magnetic Fields Shifting Rapidly

Proces obrata magnetnih polov in posledična slabitev zemeljskega magnetnega polja je zaskrbljujoče in lahko ostanemo brez zadostne zaščite.

Zemeljski severnem magnetni pol je spreminjal svoj položaj v 10-ih letih od 1970 do 2020.

stopgapblobsv2-01
Historically, Earth’s North and South magnetic poles have flipped every 200,000 or 300,000 years—except right now, they haven’t flipped successfully for about 780,000 years. But the planet’s magnetic field is at long last showing signs of shifting. NASA

Zemeljsko magnetno polje se daleč razteza okrog planeta in ga ustvarja električni tok kovin v sredici našega planeta. Magnetne silnice med poloma  ustvarjajo nevidne črte, ki združujejo nasprotna magnetna pola planeta.

Strokovnjak za kozmično radiacijo Daniel Baker, direktor Laboratorija za atmosfersko fiziko in vesolje na Univerzi v Kolorado, predvideva, da bo naslednji obrat magnetnih polov verjetno povzročil, da bodo nekatera območja planeta postala neugodna za življenje.

To uničenje se lahko zgodi na več načinov. Kombinacija visoko energijskih kozmičnih delcev in slabo filtriranih sončnih ultravijoličnih B žarkov (za katere so opozorila na kremah za zaščito pred soncem), bodo zlahka prodrli skozi naše oslabljene ozonske plasti, kot je bilo v obdobju izumrtja dinozavrov. Naša infrastruktura nas bo ščitila le kratek čas. Ko prodre sevanja, bo sledilo še več težav za človeštvo, ki povzročajo kaskadne množične električne mrke, med vsemi ostalimi nesrečami. Znanstveniki s satelitsko sliko proučujejo premikanje magnetnega pola Zemlje. Od leta 2014, trije sateliti  Evropske vesoljske agencije merijo vsako spremembo magnetnega polja, ki so posledica dogajanja v zemeljski sredici.Njihove ugotovitve kažejo, da se staljeno železo in nikelj črpata iz jedra Zemlje. Ti dogodki lahko kažejo, da se magnetno polje pripravlja na preobrat. Zaščitni ukrepi lahko vključujejo izgradnjo več satelitov za zaščito pred sevanjem v skladu z International Business Times.

Niso bile vse zgodovinske spremembe magnetnih polov na Zemlji uspešne. Zadnji neuspeli poskus spremembe magnetnih polov se je zgodil pred 40.000 leti. In znanstveniki še do danes niso uspeli najti povezave med spremembe magnetnih polov in in množičnim izumrtjem. Seveda to ne pomeni, da ni povezave. Ne vemo , kdaj se bodo magnetni poli končno obrnili, imamo pa vsaj možnost, da se na to pripravimo, pravi NASA. 

Prevedel Viktor Vidovič

 

Naloge za test 2.Newtonov zakon, gravitacija, gibalna količina, energija

Test iz leta 2013 gibalna količina, energija, …

Test iz leta 2016 , energija, tekočine, toplota

Test iz leta 2005 , dinamika na klancu  in gravitacija

Test iz leta 2011, prožnostna energija v vzmeti

 

Pozdravljeni v kategoriji fizike za prve letnike

Dobrodošli v skupini!

Primeri nalog – ravnovesje sil

vaja1

Tehniški dnevi osnovnih šol

Merjenje temperature vode pri ohlajanju z vmesnikom Vernier – Osnovna šola Ljudski vrt, 22.1.2020

1

2

3

4

Projektni dnevi ČLOVEK IN MEJE, december 2017

 

MERJENJE TEŽNEGA POSPEŠKA

Slika 1. Galileo Galilei

 

Slika 2. Stolp v Pisi, kjer je Galilei meril težni pospešek

 

 

Težni ali gravitacijski pospešek se spreminja s krajem in višino. Najpomembnejša je odvisnost od geografske širine. Na velikost težnega pospeška vplivata predvsem dva pojava.

Vrtenja Zemlje je za vsak opazovalni sistem, vezan na Zemljino površje, neinercialen. Opazovalec v takem sistemu čuti sistemsko silo, v tem primeru je to centrifugalna sila, ki je usmerjena nasprotno od sile težnosti. Težni pospešek je zato na ekvatorju, kjer se vrtenje Zemlje najbolj pozna, približno 9,789 m/s², na polih, kjer se ne pozna, pa 9,823 m/s². 

Slika 3. Meritev težnega pospeška z merilno letvijo in vmesnikom Vernier

 

 

Drugi razlog je sploščenost Zemlje – zaradi vrtenja je Zemlja na polih sploščena, zato je polmer na polih za 43 km manjši od tistega na ekvatorju. Ker je na ekvatorju razdalja od središča Zemlje večja, sila teže pa pada s kvadratom razdalje, pomeni, da je tudi zaradi sploščenosti Zemlje težni pospešek na ekvatorju manjši kot na polih. Vsi vplivi skupaj nanesejo razliko 0,052 m/s², kar pomeni, da se teža telesa med dvema točkama na Zemljini površini spreminja za približno 0,5 %.

Slika 4. Meritev težnega pospeška z ultrazvočnim slednikom
Slika 5. Meritev pospeška s pomočjo natančne ure in svetlobnega stikala
Slika 6. Meritev težnega pospeška z uporabo brnača

Gravimetrija je strokoven izraz za merjenje težnosti. Izhaja iz latinske besede “gravis” – težek in grške besede “metrew” – meriti.. Gravimetrija predstavlja skupino metod uporabne geofizike, ki se ukvarjajo z merjenjem težnega pospeška in s proučevanjem težnostnega polja. Rezultati gravimetrične izmere imajo velik pomen za geodezijo oz. ožje gledano fizikalno geodezijo, satelitsko geodezijo itd., vsaj se vse geodetske meritve opravljajo v težnostnem polju. Na primer nehorizontirani instrument pomeni neupoštevanje vpliva težnosti na opravljene meritve.

Prvi je težni pospešek izmeril Galileo Galilei Njegov poskus, pri katerem je metal kamne s stolpa v Pisi, da bi pokazal neveljavnost Aristotelove fizike, je postal simbol za začetek nove znanstvene metode, ki temelji na eksperimentu.

Tako sem po tehtnem premisleku izbral meritev težnega pospeška. za letošnjo delavnico projektnega tedna.

Izmerili boste težni pospešek po devetih  različnih metodah: z nitnim nihalom, z merjenjem raztezka umerjene  prožne vijačne vzmeti, merjenje hitrosti pri prostem padu merilne letve z merilno krmilnim vmesnikom Vernier,  merjenje časa pri prostem padu z dvojnimi svetlobnimi vrati in vmesnikom Vernier, merjenje časa  pri prostem padu  jeklene kroglice z natančno uro in svetlobnim stikalom, merjenje časa  pri prostem padu žogice z navadno štoparico,  merjenje dolžine poti prostega padanja žogice s pomočjo fotografije, merjenje dolžine poti prostega padanja papirnega traku skozi brnač in merjenje hitrosti padanja košarkaške žoge preko ultrazvočnega slednika in merilno  krmilnega vmesnika Vernier

Meritve boste opravljali v skupinah po dva ali trije dijaki. Vsaj štiri meritve boste izvedli v tri do štirih šolskih urah. Ves eksperimentalni pribor bo pripravil laborant. Potrebujete le računalo, geometrijsko orodje, 4 liste milimetrskega papirja A4 in svinčnik. Po vsaki meritvi opravite izračune in poročilo o vaji. Pričakujem dijake in dijakinje 2. letnika, ki imajo radi fiziko in si želijo resnega eksperimentalnega dela

 Seznam eksperimentalnih vaj: 

    Skupine za eksperimentalno delo :

Utrinki iz fizikalne delavnice, 20.12.2017

Video dogajanja na delavnici

 

 

Fizikalno tekmovanje ČMRLJ, 2017

Slika 1. Dobitniki bronastih priznanj

V sredo, 11. 10. 2017, smo v prostorih naše gimnazije organizirali tekmovanje iz fizike Čmrlj. Tekmovanja se lahko udeležijo dijaki 1. letnika srednje šole oziroma dijaki, ki se prvo leto učijo fiziko na srednješolski stopnji. Vsebina tekmovalnih nalog sloni na osnovnošolski fiziki. Naloge so izbirnega tipa in jih je praviloma 20. Pri vsaki je praviloma pet možnih odgovorov (A, B, C, D, E). Na tekmovanju v znanju fizike Čmrlj pridejo v poštev vse fizikalne vsebine iz naravoslovja in vsebine fizike iz 8. in 9. razreda, vključno z izbirnimi vsebinami.

Od prijavljenih 35 dijakov je tekmovalo 33 dijakov prvih letnikov. Čas reševanja nalog je bil 60 minut. Nekatere naloge so bile težke in so zahtevale dobro predznanje fizike iz osnovne šole. Nekaj je bilo tudi takih, ki so zahtevale le splošno fizikalno razgledanost. Šele 25. oktobra 2017 smo prejeli dokončne, uradne rezultate. Državna tekmovalna komisija se je odločila, da 11 naših najboljših tekmovalcev nagradi z bronastim Stefanovim priznanjem. Med dobitniki bronastih priznanj je bil vrstni red tekmovalcev po osvojenih točkah sledeč: Žiga Emeršič (1. b), Vida Glatz (1. d), Matej Kolednik (1. d), Jure Glodež (1. b), Lovro Lozinšek (1. c), Eva Majcen (1. c), Ambrož Rodošek (1. a), Neja Veit (1. a), Bor Žarkovič (1. b), Niko Ploj (1. b) in Jaka Horvat (1. c).

Najboljši tekmovalec Žiga Emeršič je bil po točkah uvrščen med 20 % najboljših tekmovalcev med slovenskimi tekmovalci, zato prejme tudi posebno priznanje Društva matematikov, fizikov in astronomov.

Čestitamo!

Pripravil Viktor Vidovič, prof. fizike.

Poskusna matura 2013

1. Pola 1   M122-4112-1

2. Pola 2   M122-411-2-2

3. Rešitve M122-411-2-3

 

Državno tekmovanje iz fizike 2013

Jernej Leskovar je dosegel  2.mesto na Državnem tekmovanju iz fizike

 

Jernej Leskovar, 2.mesto
Jernej Leskovar, 2.mesto

 

Dijak iz 3.c razreda, Jernej Leskovar, je dosegel 2. mesto na 52. državnem tekmovanju iz fizike. Za doseženo uvrstitev je prejel zlato Stefanovo priznanje in drugo nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov.

Čestitamo! Ponosni smo nate.

Aktiv fizikov

 

 

 

 

 

 

 

Državno tekmovanje iz fizike 2013 

13. 4. 2013, je v   Novem mestu, na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji,  potekalo državno tekmovanje srednjih šol v znanju fizike. Tokratnega, že 52. državnega tekmovanja v fiziki za srednje šole, se je udeležilo skupno 127 dijakov iz slovenskih srednjih šol, ki so se uspeli najvišje uvrstiti v regijskih izbirnih tekmovanjih. Tekmovanje organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanje je nadzirala 20-članska državna tekmovalna komisija, katere predsednik je dr. Bojan Golli, vodja tekmovanja pa mag. Ciril Dominko. Ostali člani so študentje fizike in bivši udeleženci fizikalnih olimpijad.

Državnega tekmovanja sta se udeležila Jernej Leskovar in Jakob Murko, ki sta bila naša najboljša tekmovalca na letošnjem regijskem tekmovanju iz fizike. Reševala sta naloge  v II. skupini, to so naloge iz poglavja elektrike in toplote. V zelo močni konkurenci je Jernej dosegel 35 točk od možnih 40. Zmagal je dijak II. Gimnazije Maribor s 36 točkami. Točke Jerneja so zadostovale  za delitev drugega mesta, za kar je  prejel drugo nagrado in zlato Stefanovo priznanje.  Jakob iz 3.d razreda pa je prejel srebrno priznanje.  Uspeh zasluži še posebno priznanje aktiva fizikov, kajti naši dijaki poslušajo fiziko le dve uri tedensko, med tem ko nekateri tekmovalci, predvsem  iz mednarodnih oddelkov Gimnazije Bežigrad in II.Gimnazije Maribor poslušajo fiziko 6 ur tedensko. Zato je že vsaka uvrstitev na državno tekmovanje izjemen uspeh.  Upamo lahko samo, da se bo Jernej dobro odrezal tudi v letu 2014,  saj tekmovanje v skupini III vodi na  izbirn0 tekmovanje za Fizikalno olimpijado. Enkrat smo že uspeli. Bilo je daljnega leta 1994 v Pekingu, ko je bil odličen Primož Kušar.

Čestitam!

Viktor Vidovič

 

 

 

 

Tekmovalni dosežki

Tekmovanja iz fizike

Dijaki naše gimnazije se udeležujejo državnih tekmovanj že od leta 1990. Začetni uspehi nadarjenih in tekmovanj željnih posameznikov so navdihnili tudi ostale dijake, tako da smo se tekmovanj iz fizike udeleževali z zmeraj večjim številom tekmovalcev. DMFA je dovolil na posamezno srednjo šolo 5 najboljših tekmovalcev na šolskih tekmovanjih. Po letu 1996 so se začela organizirati še regijska tekmovanja. Naša gimnazija je bila organizatorica kar dveh regijskih tekmovanj. V naši tekmovalni regiji so zastopane srednje šole od Maribora do Murske Sobote. Dijaki na regijskih tekmovanjih lahko dosežejo bronasto Stefanova priznanje, najboljših 19 pa se uvrsti na državno tekmovanje, kjer se lahko dosežejo srebrna in zlata Stefanova priznanja. Na državnih tekmovanjih dobi zlato priznanje prvih pet do šest najboljših tekmovalcev, trije pa so tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. V spodnjem seznamu so naši najboljši tekmovalci. V seznamu nižje pa tekmovalci, ki so dosegli srebrna in bronasta priznanja.

Nagrajeni in pohvaljeni dijaki na državnih tekmovanjih

Janko Kolar, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1992

Vladimir Đurica, 1. nagrada za raziskovalno nalogo na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Janko Kolar, 1. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Robert Pleh, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1993

Primož Kušar, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike in uvrstitev na fizikalno olimpiado v Pekingu 1994

Igor Klep, 2. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Primož Šparl, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1996

Davorin Lešnik, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 1997

Stanislav Pišek, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1998

Damir Najvirt, 3. nagrada na državnem tekmovanju iz fizike 1999

Aleš Zorec, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2000

Marko Toplak, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2001

Klemen Lilija, pohvala na državnem tekmovanju iz fizike 2007

Jernej Vajda, 1. mesto na državnem tekmovanju iz fizike 2011

Srebrna in bronasta Stefanova priznanja

Ob imenu in priimku tekmovalca je zapisana letnica udeležbe na državnem tekmovanju.

Srebrna

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009)

Bronasta

Tinka Trop (2007, 2008, 2009), Aljoša Slameršak (2007, 2008), Klemen Lilija (2007), Dušan Zakelšek (2008), David Klajderič (2007, 2008 ), Marko Hojnik (2007, 2008), Matej Strelec (2008, 2009), Julij Lozinšek (2009), Denis Mlinarič (2008), Gregor Bedrač (2008), Tadej Emeršič (2008)

Fizikalni tabori

Naravoslovni tabor “Seča 2004”

Aktivnosti na pripravah za splošno maturo

Biologi, kemiki in fiziki na Gimnaziji Ptuj, smo se na željo dijakov dogovorili za naravoslovni tabor na Primorskem. Sestavili smo skupino dijakov in dijakinj 3. letnika izbirne skupine biologije in kemije ter dijakov 4. letnika izbirne skupine fizika na maturi.

Ob 7.00 uri smo krenili z vlakom s Ptuja proti Primorski. Po štirih urah smo prispeli v Koper, od koder smo nadaljevali pot z avtobusi proti Seči v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Burja. Dom Burja, kjer smo uživali od ponedeljka do petka, se razprostira na gričevnatem polotoku nad marino v Luciji tja do solin pri Sečovljah. Že prvi dan smo se povzpeli na vrh polotoka, kjer smo si ogledali park Forma viva s številnimi kiparskimi deli v kamnu.

seca2

Slika 1. Dom v Seči

Uživali smo med bujnim mediteranskim rastjem, kjer ciprese in bori dajejo senco, kjer dišita rožmarin in sivka, kjer se slišijo škržati. Doživeli in spoznali smo številne posebnosti, ki jih ponuja slovensko primorje. Biologi in kemiki so raziskovali rob morja, v globini do višine kolen, koliko življenja je v pasu bibavice, ki je nekaj časa nad vodo in potem spet pod njo. Dom Burja ima tudi laboratorij za nekatere temeljne biološke in kemijske analize. Ogledali smo si morsko življenje v piranskem akvariju, kjer je največja zbirka značilne favne Severnega Jadrana. S kanuji smo se popeljali po plovnih kanalih, kjer so stoletja odvažali sol. Zgodovinar pokrajinskega muzeja nam je opisal življenje in delo solinarjev.

Predstavil nam je pomen nihanja plime in oseke, vremenske razmere in temu ustrezno uravnavanje dotoka vode v solinske bazene, ki so jo pretakali po kanalih iz polja v polje in v poletni pripeki želi sol v kristalizacijskih bazenih.

Učitelji doma Burja, so nas povabili na sprehod po piranskih ulicah, mimo znamenitih hiš, cerkva in trgov, kjer so še v preteklem tisočletju hodili pomorski trgovci in ribiči. Podrobnosti iz slovenske pomorske preteklosti in načina življenja smo si lahko skupaj ogledali in jih spoznali s pomočjo arheološke, ribiške in pomorske zbirke, ki jih hrani Pomorski muzej.

Medtem ko so se kemiki in biologi ukvarjali z raziskavanjem, smo se fiziki posvetili ponavljanju fizikalnih vsebin za maturo 2004.

seca40

Slika 2. Fotografiranje dijakov, učiteljev in osebja doma

Udeležili smo se le splošnega programa, ki ga ponuja dom Burja. Za ponavljanje smo izbrali poglavje mehanike, tako da se nanjo ne bi bilo več potrebno pripravljati. Najprej smo ponovili osnovne fizikalne zakonitosti, potem pa smo reševali fizikalne probleme, ki so že bili v preteklih maturah. Ponovili smo celotno kinematiko, I., II. in III. Newtonov zakon, navor, tekočine, prosti pad, navpični met navzgor in navzdol, gibalno količino, mehansko delo, energije … Dijaki si želijo taborov, saj marsikaj doživijo prvič, naučijo se mimogrede, še pomembnejše je druženje, medsebojna pomoč … Nekaj utrinkov dogajanja na taboru si lahko ogledate na fotografijah, ki so jih ustvarili dijaki.