Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku fizike
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja
Napovedano ocenjevanje znanja
Ocenjevanje znanja bomo praviloma napovedovali, vsaj v prvem ocenjevalnem obdobju. V splošnem pa je lahko vsak dijak katero koli učno uro fizike ustno ocenjen. Dijaki s posebnim statusom se morajo javiti v času do dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja, po tem roku so ocenjeni ob prvi priložnosti. Dijaki imajo možnost, da se sami javijo za ustno ocenjevanje ali pa jih določi profesor. Če dijak, ki bi moral biti vprašan manjka, ne bomo vprašali dijaka, ki bi moral biti na vrsti prihodnjič. Če ocenimo, da se dijak izogiba ocenjevanju, ga seznanimo s tem, da zanj za neko obdobje (ocenjevalno obdobje, do konca leta …) ugodnost napovedanega ocenjevanja ne velja. Za zmanjševanje kampanjskega učenja, ki je posledica tudi napovedanega ocenjevanja, dopuščamo možnost nenapovedanega ocenjevanja snovi zadnje in tekoče učne teme.
Učna snov pri predmetu fizika je diferencirana na različne težavnostne stopnje:
poznavanje (fizikalna dejstva, definicije, uvrščanje po stopnjah, teorije, postopki),
razumevanje (dojemanje bistva sporočila, prevajanje enega nivoja abstrakcije v drugega …),
utemeljevanje (sporočilo se utemeljuje in podpira z novimi, lastnimi primeri),
uporaba (na osnovi posplošitev se rešujejo novi problemi),
analiza (iz sestavnih delov sporočila oblikovanje odnosov in zvez med njimi),
sinteza (združevanje elementov v celoto),
presoja (presoja idej, argumentov, rešitev …). Pri ustnem spraševanju profesor zastavi tri vprašanja, ki jih stopnjuje od osnovnega nivoja do sinteze.
Kriterij za ocenjevanje:
Za posamezne učne sklope bodo izdelani opisni kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja tekom šolskega leta.
Odlično: dijak odgovori na vsa vprašanja samostojno, brez pomoči; pokaže sposobnost povezovanja, uporabe, analize in sinteze. Zna rešiti zapletene primere, pozna aplikacije problema.
Prav dobro: dijak odgovori na vsa vprašanja, zna ob pomoči podvprašanj odgovoriti na večino zapletenih problemov, pokaže sposobnost povezovanja, analize.
Dobro: dijak razume zapletena vprašanja, zna pravilno odgovoriti na vsa preprosta vprašanja, potrebuje podvprašanja in ne zmore analize. Pokaže sposobnost uporabe znanja in pozna zveze med količinami.
Zadostno: dijak razume preprosta vprašanja in zna odgovori na vsaj dve vprašanji, pokaže poznavanje snovi, potrebuje podvprašanja in dodatna pojasnila, v grobem ve, kakšne so zveze med količinami, je le delno sposoben utemeljevanja.
Nezadostno: dijak ne odgovori na nobeno od zastavljenih vprašanj ali odgovori le delno, povezav med količinami ne pozna, ni sposoben samostojno pokazati poznavanja dejstev, definicij, utemeljevanja.
Ustna ocena se takoj vpiše v redovalnico.
PISNO PREVERJANJE in ocenjevanje znanja
Vsako ocenjevalno obdobje pišejo dijaki vsaj eno pisno nalogo. Skozi celo šolsko leto se pišejo vsaj tri pisne naloge. Čas pisanja naloge je 45 minut. Potrebščine, ki jih lahko dijaki uporabljajo so: pisalni pribor, risalni pribor, kalkulator. Uporaba mobilnega telefona za kalkulator ni dovoljena. Sedežni red dijakov med pisno nalogo določi profesor na začetku ure.
Pisna naloga zajema snov predmeta do zadnje učne ure. Preverja se razumevanje snovi in sposobnost uporabe znanja iz tekočega ocenjevalnega obdobja, pasivno pa znanje že obdelane snovi iz preteklih obdobij, ki je bilo ponovljeno in uporabljeno za reševanje novih primerov.
Pisna naloga obsega teoretična vprašanja in računske naloge. Pri teoretičnih vprašanjih dijak opiše, razloži fizikalni pojav ali izbere pravilni odgovor. Večina teoretičnih vprašanj je izbirnega tipa.Pri računskih nalogah dijak rešuje računske naloge: zapiše podatke, pretvori enote; skicira, nariše fizikalno risbo; zapiše enačbo, zakone, izpelje iskano količino; komentira rezultat (po potrebi), izračuna iskano vrednost količine. Glede na navedeno razčlembo reševanja naloge se le ta tudi točkuje. Računska naloga je lahko le ena, vendar strukruriranega tipa.
Naloge so vzete iz srednješolske literature in so usklajene z veljavno zahtevnostno stopnjo, primerno za srednješolce (predmetni katalog). Naloge so lahko zastavljene po naraščajoči zahtevnosti in upoštevajo diferenciacijo dijakov po znanju; v tem primeru so primerno označene in točkovane.
Kriterij za pisno ocenjevanje je poenoten znotraj aktiva fizikov:
0% – 39% = nzd (1)
40% – 62% = zd (2)
63% – 74% = db (3)
75% – 84% = pd (4)
85% – 100% = odl (5)
Kriterij mora biti zapisan na vsaki pisni nalogi. Kriterij naj ne bo togo postavljen. Po lastni presoji lahko profesor nalogo, ki presega temeljno znanje dijakov, šteje kot dodatno nalogo. V tem primeru lahko število možnih točk preseže mejo 100%. Način vrednotenja tako omogoča diferenciacijo dijakov.
4. Laboratorijske vaje dijakov
Dijak mora opraviti eksperimentalne vaje, ki trajajo 10 šolskih ur skozi celo šolsko leto. Vsak dijak mora opraviti vse predpisane lab. vaje, razen če je opravičen iz zdravstvenih razlogov. Za dodatne termine laboratorijskih vaj za opravičeno odsotne dijake se dogovorita dva termina z laborantom.
Iz laboratorijskih vaj mora vsak dijak napisati poročilo. Poročila se oddajajo v mapo dijaka in se ne odnašajo domov. Poročila o vajah pregleda profesor za fiziko, jih točkuje s točkami od 0 do 5 in ob koncu ovrednoti z eno oceno iz eksperimentalnega dela, ki se vpiše v redovalnico. Vrednotenje laboratorijskih vaj se bo izvajalo poenoteno z učitelji kemije. Poročila morajo biti individualna, pomagajo si lahko dijaki znotraj skupine. Pri eksperimentalnem delu se ocenjuje: delo in prizadevnost dijaka, preglednost poročila, zapis rezultatov meritve, grafična ponazoritev, izračun z upoštevanjem merskih napak, utemeljitve in komentar merskih rezultatov, predlogi …
Kriterij ocenjevanja eksperimentalnega dela dijakov:
(podrobna razčlenitev je zapisana v navodilih za ocenjevanje laboratorijskih vaj v okviru dokumentacije aktiva)
0% – 39% = nzd (1)
40% – 62% = zd (2)
63% – 74% = db (3)
75% – 84% = pd (4)
85% – 100%= odl (5)
Izvedba izpitov in ocenjevanje na izpitih
Zapisano velja za vse vrste izpitov, navedene v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah in srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Pisne naloge iz fizike bodo za vsak letnik enotne in usklajene. Za vse vrste izpitov traja pisni del 45 minut. Na ustnem delu izpita ima dijak, v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja, 15 minut za pripravo, nato pa največ 20 minut odgovarja na vprašanja. Dijak odgovarja na vprašanja na listku. Na listku so tri vprašanja. Vsa vprašanja so enakovredna. Predstavljajo 40% ocene izpita. Oceno izpita sestavljata oceni pisnega in ustnega dela v razmerju 60 : 40. Za določanje pisne in tudi celotne ocene veljajo kriteriji iz zgornje tabele za pisno ocenjevanje znanja.